Jedro

Na dan, ko je tožnica dopolnila 30 let skupne delovne dobe (decembra 2006), ni obstajala pravna podlaga, ki bi toženo stranko zavezovala k plačilu jubilejne nagrade. Zaradi neobstoja pravne podlage tožnica tudi ni pridobila pravice do te nagrade.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica, ki je zaposlena pri toženi stranki, je dne 7. 12. 2006 dopolnila 30 let delovne dobe, zaradi česar je od tožene stranke zahtevala izplačilo jubilejne nagrade. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je 30. 6. 2006 prenehala veljati splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, zaradi česar je pravica do jubilejne nagrade v celoti odvisna od ureditve v panožnih in podjetniških kolektivnih pogodbah. Za toženo stranko velja kolektivna pogodba za lesarstvo. Sedaj veljavna kolektivna pogodba za lesarstvo (Ur. l. RS, št. 132/2006) je pričela veljati 22. 11. 2006 (s podpisom pogodbe), uporabljati pa se je začela šele 1.1.2007. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v relevantnem obdobju veljala kolektivna pogodba za lesarstvo iz leta 1995 (Ur. l. RS, št. 67/95), ki je v 52. členu določala, da imajo delavci, ki dopolnijo 30 delovne dobe pravico do jubilejne nagrade v višini 100 % povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece. Pri tem se pravica do jubilejne nagrade veže na skupno delovno dobo in ne na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (kakor to določa nova kolektivna pogodba za lesarstvo). Na tej podlagi je zahtevku tožnice ugodilo.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako da je zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo, da je bila kolektivna pogodba za lesarstvo iz leta 1995, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, odpovedana (objavljeno v Ur. l. RS, št. 81/2004) in je prenehala veljati 31. 8. 2004, uporabljala pa se je še do 1. 1. 2005. Sodišče druge stopnje je tako ugotovilo, da v decembru 2006 tožene stranke k plačilu jubilejne nagrade ni zavezovala nobena kolektivna pogodba, saj se je nova kolektivna pogodba za lesarstvo pričela uporabljati šele 1. 1. 2007. Zaradi tega je zahtevek tožnice zavrnilo. Sklenilo je, da se revizija dopusti, saj je od revizijskega sodišča mogoče pričakovati razrešitev pomembnega pravnega vprašanja in sicer, ali delavec res ne more uveljavljati pravice, ki mu pripada tako po prej veljavni kolektivni pogodbi, kot po novi kolektivni pogodbi, zgolj zato, ker v trenutku, ko ta pravica nastane, prejšnja pogodba ne velja več, nova pa se še ni začela uporabljati.

3. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je decembra 2006 izpolnila 30 let delovne dobe, kar pomeni da je pogoj za izplačilo jubilejne nagrade izpolnjevala tudi po 1. 1. 2007, ko se je začela uporabljati nova kolektivna pogodba za lesarstvo. Gre za obid smisla jubilejne nagrade, če se pravico do izplačila presoja le na točno določeni dan poteka 30 let delovne dobe.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala, da se revizija zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je tožnica dopolnila 30 let skupne delovne dobe 7. 12. 2006. Sodišče druge stopnje pravilno ugotavlja, da v tem času ni obstajala nobena veljavna kolektivna pogodba, ki bi zavezovala toženo stranko k izplačilu jubilejne nagrade. Kolektivna pogodba za lesarstvo iz leta 1995 se je uporabljala do 1. 1. 2005. Nova kolektivna pogodba za lesarstvo pa se je pričela uporabljati šele 1. 1. 2007. V vmesnem času je za toženo stranko sicer veljala splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, ki je prav tako urejala pravico do jubilejne nagrade, vendar pa je tudi ta prenehala veljati 30. 6. 2006. Na dan, ko je tožnica dopolnila 30 let skupne delovne dobe (decembra 2006) tako ni obstajala pravna podlaga, ki bi toženo stranko zavezovala k plačilu jubilejne nagrade. Zaradi neobstoja pravne podlage, pa tožnica tudi ni pridobila pravice do te nagrade.

9. Tožnica bi bila po novi kolektivni pogodbi za lesarstvo upravičena do jubilejne nagrade, če bi pogodba izrecno uredila to pravico tudi za tiste delavce, ki so delovno dobo izpolnili še pred njeno uveljavitvijo. Vendar pa nova kolektivna pogodba tega ni uredila.

10. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Ker tožena stranka z odgovorom ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, glede na določbo 1. odstavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.