Jedro

Vlaganja pravdnih strank v prenovo gostinskega lokala niso v taki meri spremenila stanja, funkcijo in namen nepremičnine, da bi šlo za novo stvar. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da obsežna prenovitvena dela, drugačna razporeditev prostorov, izboljšanje bivalnih razmer ob ohranitvi prvotnega namena in bistveno povečana vrednost nepremičnine ne zadostujejo za zaključek, da je nastala nova stvar.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje s sklepom ni dopustilo spremembe tožbe, z izpodbijano sodbo pa je (1) zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodita parcela 120/2 k. o. X ter osebni avto audi A3 in da je delež vsake od pravdnih strank polovičen (I. točka izreka) in (2)a) ugodilo tožničinemu zahtevku za izpraznitev vseh prostorov v stavbi na naslovu X, ki stoji na parceli 120/2 k.o. X, in jo izpraznjeno oseb (tožnika in najemnika) in svojih stvari in stvari najemnikov v 60 dneh izročiti tožnici (točka II.1. izreka), b) zavrnilo, kar je tožnica zahtevala več ali drugače (točka II.2. izreka). Tožniku je naložilo povrnitev toženkinih (in tožničinih)1 stroškov postopka (točka II.3. izreka).

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem gradbenem stroke in z ogledom. Izvedenec bi podal mnenje o izvedbi vseh investicij, predelav in obsegu predelave ter spremembi njene namembnosti in o vseh gradbenih posegih, ki so bili izvedeni med trajanjem zakonske zveze pravdnih strank. Adaptacija in investicijska vlaganja, načrtovanje in skupni dogovor za izvedbo gradbenih del na obravnavani nepremičnini so bili osrednja vez in jedro njune zakonske zveze, saj sta si tu uredili družinsko bivališče. Iz tega razloga sta tožnik in sin pravdnih strank tudi ostala na tem naslovu. Po prenehanju življenjske skupnosti se je toženka prostovoljno izselila in dopustila, da še naprej bivata na istem naslovu. Pravni naslov za tožnikovo bivanje je skupno premoženje, torej z delom in denarjem ter dogovorom o skupni gradnji izvedena investicija v sporno nepremičnino. Nepremičnina se je obnavljala in predelovala postopoma in ves čas na podlagi dogovora pravdnih strank, z investicijami pa se je spremenila namembnost, uporabna površina, konstrukcija, tlorisi, tako da je sedaj zgrajen sodoben poslovno-stanovanjski objekt. Iz zbranega procesnega gradiva povsem jasno izhaja soglasje pravdnih strank, da vlagata in obnavljata in na nepremičnini pridobita skupno premoženje. Skupno premoženje je bilo pridobljeno na podlagi zakona. Ker so iz navedenih razlogov razlogi v sodbi protispisni, tako da je ni mogoče preizkusiti, sta podani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena kršitev določb postopka je bila storjena tudi z neizvedbo dokaza z izvedencem. Ker je izvedba gradbenih del način pridobitve lastninske pravice in gre za obširna in bistvena gradbena dela, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Izvedena gradbena dela vrednostno presegajo vrednost nepremičnine pred izvedbo vlaganj. V skupno premoženje sodi tudi osebni avto Audi A3. 3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz navedb, s katerimi pritožnik utemeljuje obstoj bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zatrjevani kršitvi ne izhajata. Razlogi, navedeni v pritožbi, ne utemeljujejo niti sklepa, da pravilnosti in zakonitosti sodbe zaradi zatrjevanih pomanjkljivosti ne bi bilo mogoče preizkusiti, niti sklepa, da je podano nasprotje med vsebino izpovedb ali drugih dokazov v spisu in vsebino teh istih dokazov, kot je povzeta v sodbi.

6. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev deleža na skupnem premoženju in (delni) ugoditvi zahtevku za izpraznitev nepremičnine temelji na ugotovitvah, - da sta pravdni stranki v zakonski zvezi izvedla prenovitvena dela na stavbi, ki jo je toženka pridobila z dedovanjem in je njena izključna zemljiškoknjižna lastnica, - da so bila med 1996 in 1998 izvedena prenovitvena dela v gostinskem delu in so obsegala rušenje nosilnih zidov, njihovo utrditev z jeklenimi konstrukcijami, prerazporeditev prostorov – povečanje kuhinje in izdelavo skladišč iz prej neuporabnih prostorov in sanitarij, zamenjavo inštalacij in stropov, oblog in ogrevalnega sistema ter obnovo terase, s čimer so prejšnji šank lokal spremenili v restavracijo, - da tožnik ni dokazal povečanja zunanjega oboda stavbe, - da je bilo po letu 2003 obnovljeno ostrešje, urejeni oziroma obnovljeni prazni prostori na podstrešju ter iz garaže in neuporabnih prostorov urejene sobe oziroma stanovanja, - da tožnik ni niti zatrjeval, da sta se s toženko dogovorila o pridobitvi lastninske pravice na podlagi teh vlaganj, - da je osebni avto Audi A3 toženka pridobila po prenehanju življenjske skupnosti pravdnih strank in je le njegova imetnica (na podlagi pogodbe o leasingu), ne pa lastnica, - da sporno nepremičnino uporabljajo tožnik in osebe, s katerimi je tožnik sklenil najemne pogodbe.

7. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče zaključilo, (1) da z vlaganji v gostinski del stavbe niso bili spremenjeni ne stanje, ne funkcija in ne namen nepremičnine v tolikšni meri, da bi bila spremenjena identiteta stavbe in da bi šlo za novo stvar, (2) da glede vlaganj, izvedenih po 2003, ni bilo dogovora med pravdnima strankama o pridobitvi solastninskega deleža na njihovi podlagi, (3) da osebni avto ne sodi v skupno premoženje pravdnih strank in (4) da toženec in osebe, s katerimi je sklenil najemne pogodbe, nimajo podlage za uporabo obravnavane nepremičnine.

8. Pritožbene navedbe, iz katerih implicitno izhaja večji obseg del od teh, ki so ugotovljene v sodbi, ne utemeljujejo zaključka o zmotno ali nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Ugotovitve v sodbi temeljijo na oceni izvedenih dokazov, v pritožbi pa ni razloženo, v katerem delu je dokazna ocena napačna in iz katerih razlogov. Zgolj z navajanjem (drugačnih) dejstev od ugotovljenih pravilnosti dokazne ocene ni mogoče izpodbiti.

9. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o zmotni materialnopravno presoji v izpodbijani sodbi. Sodišče prve stopnje je glede vlaganj v nepremičnino v toženkini lasti, izvedena pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ),2 utemeljeno uporabilo Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), glede kasnejših pa 48. člen SPZ.

10. Nepremičnina, ki predstavlja posebno premoženje enega od zakoncev, je na podlagi določb ZTLR) o nastanku nove stvari (22. člen)3 v povezavi z določbami o gradnji na tujem svetu (24. do 26. člen)4 izgubila to svojo naravo, kadar sta bila njeno stanje in vrednost s skupnim delom in vlaganji zakoncev spremenjena v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Po svojem jezikovnem pomenu se je nanašala le na premičnine, a je omogočila ustreznejše vrednotenje skupne odločitve za gradnjo s prispevki vsakega od zakoncev in njunimi skupnimi prispevki, ki jih v končno nastali (novi) stvari ni bilo več mogoče ločiti, kot pa samostojna uporaba določb o gradnji na tujem svetu.5 Določba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita s skupnim delom, skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena), ni samostojna podlaga za pridobitev lastninskih upravičenj zakonca na nepremičnini, ki predstavlja posebno premoženje drugega zakonca.

11. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da ne glede na njihovo denarno vrednost z vlaganji pravdnih strank, izvedenimi v prenovo gostinskega lokala, niso bili v taki meri spremenjeni stanje, funkcija in namen nepremičnine, da bi šlo za novo stvar. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da obsežna prenovitvena dela, drugačna razporeditev prostorov, izboljšanje bivalnih razmer ob ohranitvi prvotnega namena in bistveno povečana vrednost nepremičnine ne zadostujejo za zaključek, da je nastala nova stvar.6 Tožnik ni dokazal, da bi bila s prenovo spremenjena namembnost prostorov, niti da bi prišlo do povečanja površine stavbe. Znaten denarni vložek v posodobitev že prej delujočega gostinskega obrata pa ne zadostuje za sklep, da je z vlaganji nastala nova stvar.

12. Pravilno je tudi stališče v izpodbijani sodbi, da pridobitve lastninske pravice ne utemeljujejo niti vlaganja, izvedena po letu 2003. SPZ je določil strožje pogoje za pridobitev lastninske pravice. Tudi v razmerjih med zakoncema za spremembo lastninske pripadnosti posebnega premoženja enega od njiju ne zadostuje že povečanje vrednosti nepremičnine, ampak je potreben dogovor o spremembi lastninskih razmerij. Za spremembo lastninske pripadnosti tako ne zadostuje skupna odločitev zakoncev za vlaganja, na katero opozarja pritožba. Kateri dokazi naj bi potrjevali dejstvo, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik z vlaganji pridobil lastninska upravičenja na obravnavani nepremični, pa v pritožbi ni navedeno.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek v zvezi z neizvedbo dokaza z izvedencem. Ker iz ugotovitev o spremembah na nepremičnini, do katerih je prišlo z vlaganji pravdnih strank, ne izhaja utemeljenost zahtevka, ni bilo treba ugotavljati, v kakšnem obsegu se je z njimi povečala vrednost, kar bi bilo lahko predmet dokazovanja z izvedencem.

14. Utemeljenosti očitka glede neizvedbe dokaza z ogledom ni mogoče preizkusiti. Pritožnik namreč ni navedel, katero odločilno (in pravočasno zatrjevano) dejstvo bi bilo z njim mogoče ugotoviti.

15. Ker pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da je toženka pridobila osebni avto Audi A3 po prenehanju življenjske skupnosti s tožnikom, je očitek o zmotnosti zaključka, da ne sodi v skupno premoženje pravdnih strank, neutemeljen.

16. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma niti o pravilnosti odločitve o zahtevku za izselitev iz obravnavane nepremičnine. Tožnik namreč ni dokazal, da ima lastna lastninska upravičenja glede nje, niti da bi še imel lastničino dovoljenje za njeno uporabo. Najkasneje z vložitvijo tožbe je bilo namreč preklicano.

17. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Sodišče je skupaj obravnavalo tožbi vsake od pravdnih strank, tako da vsaka od njiju v tej pravdi nastopa v obeh vlogah. Zaradi jasnosti bo tožnik po prvi tožbi in hkrati toženec po drugi tožbi poimenovan kot tožnik, toženka po prvi tožbi in hkrati tožnica po drugi tožbi pa kot toženka. 2 Prvi odstavek 266. člena SPZ je namreč stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, ohranil v veljavi. 3 Člen 22 ZTLR: (1) Kdor iz svojega materiala s svojim delom izdela novo stvar, pridobi na njej lastninsko pravico. (2) Lastninska pravica na novi stvari pripada lastniku materiala, iz katerega je na podlagi pravnega posla to stvar izdelal kdo drug. (3) Če je nekdo iz tujega materiala s svojim delom izdelal novo stvar, pripada ta njemu, če je dobroveren in če je vrednost dela večja od vrednosti materiala; če pa sta vrednosti enaki, nastane solastnina. 4 Pri razrešitvi dileme, komu v takem primeru pripade lastninska pravica, zakon upošteva več okoliščin tako na strani lastnika kot na strani graditelja, glede pripadnosti nepremičnine pa predvideva le dve možnosti, tj. da bodisi lastnik zemljišča ohrani lastninsko pravico (in pridobi v last tudi objekt ali zahteva njegovo porušenje), bodisi lastnik zemljišča postane graditelj. 5 Vrhovno sodišče je v svojih odločitvah večkrat navedlo, da gre za utrjeno stališče v sodni praksi. Prim. odločbe II Ips 124/2014 z dne 25. 2. 2016, II Ips 59/2016 z dne 24. 8. 2017, II Ips 314/2016 z dne 24. 8. 2017, II Ips 40/2017 z dne 14. 9. 2017, II Ips 42 in II Ips 128/2017 z dne 31. 1. 2019, v katerih so navedene tudi zgodnejše odločitve. 6 Prim. npr. odločbi VS RS II Ips 40/2017, 11. točka obrazložitve, in II Ips 124/2014, 12. točka obrazložitve.