Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razmerje med zavarovalnico in toženo stranko, ki je nastalo s podpisom zavarovalne pogodbe, je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Porok praviloma odgovarja za izpolnitev cele obveznosti glavnega dolžnika, za katero je prevzel poroštvo (2. odst. 1002. čl. ZOR). S tem, ko je zavarovalnica kot porok poravnala dolg tožene stranke, je prenehala tudi odškodninska obveznost glavnega dolžnika.
Pritožba proti sodbi se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožbi proti sklepu se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine 1.999.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in povrnitev pravdnih strokov. Odločilo je, da mora tožeča stranka plačati toženi stranki 162.000,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2002 do plačila. Sklenilo je še, da se sprememba tožbe ne dopusti.
Proti sodbi in sklepu se je iz vseh protožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Smiselno predlaga tudi, naj pritožbeno sodišče ugodi pritožbi proti sklepu, ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bila pribava spisa iz Zavarovalnice Triglav o nespornem dejstvu, da je tožnica podpisala izjavo o odpovedi vsem drugim zahtevam po plačilu 230.000,00 SIT, nepotrebna, saj je s tožbo dokazovala neveljavnost poravnave, ki sta jo pripravila toženec in zavarovalnica. Ne samo pravica, tudi dolžnost sodišča in sodnice je bila, da preizkusi, ali je poravnava pravična, glede na toženčevo obljubo, da bo škodo poravnal sam. Tožnica je znesek 230.000,00 SIT sprejela kot delno plačilo. Sodišče prve stopnje svoje ugotovitve, da tožnici ne pripada odškodnina, ker je podpisala izjavo o odpovedi zahtevkom, ni utemeljilo s prav nobenim dokazom. Toženec v postopku sploh ni bil zaslišan. Iz zaslišanja tožnice in njenih staršev izhaja, da se je toženec zavezal, da bo tožnici plačal polno odškodnino. Če rok plačila in višina odškodnine nista bila točno dogovorjena, to še ne pomeni, da njegova obveznost ne obstaja. Ni jasno, kaj predstavlja znesek 230.000,00 SIT. Sklep, da se sprememba tožbe ne dopusti, je napačen. Sodišče prve stopnje bi moralo tožeči stranki priznati tudi stroške za pooblaščenčeve intelektualne storitve.
Pritožba proti sodbi ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila s sklenitvijo pogodbe o poravnavi z dne 7.2.1996 in plačilom odškodnine 230.200,00 SIT v celoti poravnana terjatev iz škodnega dogodka 12.8.1995, zaradi česar je slednja prosta svoje obveznosti.