Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?

Obrazložitev

1.Tožnika sta kot solidarna kreditojemalca in zastavitelja dne 11. 2. 2008 sklenila pogodbo o dolgoročnem deviznem kreditu, katere predmet je bil dolgoročni namenski kredit za nakup stanovanjske hiše v višini 397.500,00 CHF. Tožnika sta zatrjevala toženkino slabo vero, nepoštenost, znatno neravnotežje med dajatvami in neustrezno pojasnilno dolžnost, kar je vse skupaj pripeljalo do nepoštenosti pogodbenih dogovorov, zlasti dogovora o valuti posojila, to pa vodi v ničnost pogodbe. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, s katerim sta tožnika uperila zahtevke za plačilo zoper sebe, v preostanku je zavrnilo tožbeni zahtevek ter jima naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je odločalo na seji 8. januarja 2024 in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe in notarskega zapisa ugodilo, prav tako je izbrisalo hipoteko.

2.Toženka predlaga dopustitev sledečih revizijskih vprašanj:

1.Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da pri sklicevanju na izbrane odločbe Sodišča EU ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbrani zadevi, ki jo je obravnavalo Sodišče EU, dovolj podobno dejanskemu stanju v predmetni zadevi?

2.Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da je Direktivi 93/13 in sodni praksi Sodišča EU, s katero slednje razlaga Direktivo 93/13, priznalo neposreden učinek, kljub temu, da je takšna razlaga v nasprotju (contra legem) z veljavnim nacionalnim pravom?

3.Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da pred presojo (ne)poštenosti konkretnega pogodbenega pogoja kreditne pogodbe ni najprej preverilo, ali je presoja (ne)poštenosti takšnega pogodbenega pogoja izključena skladno z 2. odstavkom 1. člena Direktive 93/13?

4.Ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršnekoli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 4. alineji 1. odstavka 24. člena takratnega ZVPot?

5.Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?

3.Predlog je delno utemeljen.

4.Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5.Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanja, navedenega v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).