Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

V inšpekcijski odločbi, s katero je izrečen ukrep odstranitve nelegalne gradnje, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Če revident zelo hudih posledic ne konkretizira in ne izkaže, dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazana.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS, Območne enote Ljubljana z dne 11. 6. 2010 in zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 10. 2010, izpodbijano v delu, s katerim je tožena stranka spremenila odločitev inšpekcijskega organa prve stopnje. Inšpekcijski organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), A. A. in revidentki kot inšpekcijskima zavezankama naložil, da morata takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo prizidave in nadzidave poslovno stanovanjskega objekta na tam navedenem naslovu in tam navedenem zemljišču (1. točka izreka); da morata v roku 3 mesecev od vročitve odločbe odstraniti v 22 alinejah podrobno opredeljeno nelegalno gradnjo (2. točka izreka); ju opozoril, da če v navedenem roku ne bosta opravili naložene obveznosti, bo opravljena prisilna izvršba po drugi osebi na njune stroške (3. točka izreka); za nelegalno gradnjo odredil prepovedi po 158. členu ZGO-1 (4. točka izreka); navedel, da bo o stroških izdan poseben sklep in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (5. in 6. točka izreka). Tožena stranka je v pritožbenem postopku delno spremenila 2. in 4. točko izreka prvostopenjske odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila za poslovno-stanovanjski objekt izdano gradbeno dovoljenje za obnovo strehe v nespremenjenih gabaritih (zamenjava leg, špirovcev in kritine), odstranitev dimnikov, obnovo fasade in sanacijo temeljev pod fasado. Z isto odločbo pa je bila zavrnjena izdaja gradbenega dovoljenja za druga gradbena dela (nadzidava, pozidava, prizidava), ki so bila sicer navedena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalne gradnje. V tej inšpekcijski odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah, kot npr.: X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011. 7. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008, X Ips 433/2007, X Ips 655/2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o vprašanju, ki se nanaša na vsebino zadeve, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr.: X Ips 684/2007, X Ips 149/2009, X Ips 290/2009, X Ips 249/2010, X Ips 386/2010, X Ips 49/2011 in X Ips 176/2011) sprejelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.

9. Taka pravna vprašanja, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve, pa izpostavlja tudi revidentka.

10. V obravnavani zadevi se presoja zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitev nelegalne gradnje (152. člen ZGO-1), to je gradnje brez gradbenega dovoljenja. Z inšpekcijsko odločbo je naložena odstranitev več armiranobetonskih stopnišč, armiranobetonskih plošč, obodnih zidov in nadzidave, kolenčnih zidov, novega lesenega ostrešja in armiranobetonske strehe nad prizidanim in dozidanim delom objekta. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da za ta gradbena dela gradbeno dovoljenje ni bilo izdano (njegova izdaja je bila v obsegu nelegalno izvedenih del celo izrecno zavrnjena). Ob takih dejanskih okoliščinah obravnavane zadeve vprašanji, ki ju revidentka izpostavlja, in sicer, kdo lahko tolmači in spreminja pravnomočno gradbeno dovoljenje (upravni organ, ki ga je izdal, ali inšpekcijski organ, ki je pravnomočno gradbeno dovoljenje spremenil tako, da je iz pravnomočnega dovoljenja izvzel vse investitorje razen dveh) in vprašanje, kaj je gradbeno dovoljenje, nista pomembni pravni vprašanji po vsebini obravnavane zadeve. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka tudi ni izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

12. Revidentka tega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnila, saj je navedla le, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. Hudih posledic pa ni niti konkretizirala niti izkazala.

13. Glede na navedeno revidentka zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).