Jedro

Če ni zatrjevane vzročne zveze, je pravilna presoja, da ni utemeljen tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja svoje zavarovanke. Tožeča stranka kot regresna upravičenka ne more imeti več pravic, kot bi jih imel njen zavarovanec na podlagi določil Zakona o obligacijskih razmerjih o povračilu škode.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeč stranka uveljavljala plačilo 264.869,00 Bfr. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da revizij ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbene zahtevku ugodi, ali pa ju razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odloča prvostopenjskemu sodišču. V reviziji vztraja pri stališču, da je resnična izpovedba zavarovanke tožeče stranke, ki jo je podala pred sodiščem v Belgiji. Njeno izjavo revident v reviziji v celoti povzema Zato je po njegovem mnenju nepravilna presoja, da ni podana vzročna zveza med škodnim dogodkom, za katerega je odškodninsko odgovoren zavarovanec tožene stranke, in zatrjevanimi stroški zdravljenja. Pri se sklicuje na izvedensko mnenje dr. Vladimirja Smrkolja z dne 17.12.1993. Za malomarnost pri evidentiranju zavarovankine hospitalizacije v Banji Luki pa tožeča stranka ne odgovorja. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP). Revizija ni utemeljena. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da izpovedba zavarovanke tožene stranke pred sodiščem v Belgiji ni resnična ter da zato zdravljenje in z njim povezani vtoževani stroški niso posledica poškodb ki jih je utrpela v prometni nesreči dne 24.5.1982 v kraju Topići (ki ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Teh za revidenta še ve spornih dejanskih ugotovitev v revizijskem postopku ni moč preizkušat ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Zato revizijsko sodišče ni moglo presojati niti trditev, da je resnična izpovedba zavarovanke tožeče stranke, niti trditev, da obstoji vzročna zveza med škodnim dogodkom zatrjevano posledico - stroški zdravljenja poškodb, ki naj bi jih zavarovanka tožeče stranke utrpela v škodnem dogodku. Če pa ni zatrjevane vzročne zveze, je pravilna presoja, da ni utemeljen tožben zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja svoje zavarovanke (tožeča stranka kot regresna upravičenk ne more imeti več pravic, kot bi jih imel njen zavarovanec na podlagi določil Zakona o obligacijskih razmerjih o povračilu škode). Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo, potem ko j ugotovilo, da tudi niso podani razlogi (393. čl. ZPP).