Jedro

Po določbi drugega odstavka 480. člena OZ lahko kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka istega člena, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

Pomen določbe je v določitvi izjeme od enoletnega roka, določenega v prvem odstavku 480. člena OZ v primerih, ko je kupec prodajalca pravočasno obvestil o napaki in se brani pred njegovim zahtevkom za plačilo kupnine. Ker enoletni rok za takega kupca ne velja, kakšen drug rok pa v OZ ni postavljen, to pomeni, da pri uveljavljanju ugovora kupec časovno načeloma ni omejen. Potem ko ga kupec toži za plačilo kupnine, pa je pravočasnost njegovih procesnih dejanj urejena z določbami ZPP.

Določbe ZPP o procesnih prekluzijah (286. člen) zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa uveljavljanje ugovorov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 672,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe in od tedaj dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 24.926,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2004 dalje do plačila. Zahtevek je bil zavrnjen na podlagi uspešno uveljavljanega jamčevalnega zahtevka po določbah 2. točke 468. člena in drugega odstavka 480. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo v zgoraj navedenem delu potrdilo.

3. Tožnik z revizijo, potem ko je bilo njegovemu predlogu za dopustitev revizije ugodeno, napada sodbo pritožbenega sodišča in z njo uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje drugostopenjskemu sodišču. 4. Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5. S sklepom III DoR 8/2010-8 z dne 18. 4. 2011 je bila revizija dopuščena glede vprašanja, do kdaj je dolžan kupec, ki uveljavlja ugovor po drugem odstavku 480. člena OZ, določno navesti, kateri jamčevalni zahtevek uveljavlja.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Relevantno materialno in procesno dejansko stanje, ugotovljeno v postopku na prvi stopnji

7. Tožeča stranka je na podlagi prodajne pogodbe oktobra 2004 dobavila toženi stranki 816 filter vreč, za katere se je izkazalo, da imajo napake, saj niso bile izdelane v skladu s pogodbenimi specifikacijami (niso imele teflonske membrane pač pa teflonsko apreturo).

8. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi nasprotovala celotnemu zahtevku, v gospodarskem sporu pa je po zaslišanju izvedenke na zadnjem naroku za glavno obravnavo opredelila znižanje kupnine v višini 24.926,16 EUR.

Revizijski razlogi

9. Revident v delu, ki je upošteven glede na določbo drugega odstavka 371. člena ZPP, navaja, da tožena stranka v predpravdnem postopku „nikoli ni postavila konkretnega jamčevalnega ali garancijskega zahtevka.“ V ugovoru zoper sklep o izvršbi „nikjer ni izrecno zapisala, da uveljavlja jamčevalni zahtevek in v okviru jamčevalnega zahtevka zahteva znižanje cene.“ Poleg tega je v istem ugovoru „navedla, da bo odstopila od pogodbe in je torej opravila izbiro med jamčevalnimi zahtevki in torej sodišče ob pravilnem upoštevanju materialnega prava ni moglo kasneje ugoditi tako in tako prepoznemu drugemu jamčevalnemu zahtevku na znižanje kupnine.“

10. Revident dodaja, da tožena stranka sploh ni opredelila, kakšno vrednost naj bi imelo zanjo dobavljeno blago, saj je ugovarjala celotnemu tožbenemu zahtevku. Zahtevek za znižanje kupnine je opredelila šele po izvedenskem mnenju po prvem naroku in ne v ugovoru. Po njegovem mnenju je treba vse te okoliščine „razlagati tudi ob upoštevanju pravila 286. člena ZPP in s tem omejenih možnosti tožeče stranke za obrambo oz. argumentiranje tožbenega zahtevka.“ Razlogi za zavrnitev revizije

11. Po določbi drugega odstavka 480. člena OZ lahko kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka istega člena, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

12. Pomen določbe je v določitvi izjeme od enoletnega roka, določenega v prvem odstavku 480. člena OZ v primerih, ko je kupec prodajalca pravočasno obvestil o napaki in se brani pred njegovim zahtevkom za plačilo kupnine. Ker enoletni rok za takega kupca ne velja, kakšen drug rok pa v OZ ni postavljen, to pomeni, da pri uveljavljanju ugovora kupec časovno načeloma ni omejen. Potem ko ga kupec toži za plačilo kupnine, pa je pravočasnost njegovih procesnih dejanj urejena z določbami ZPP.

13. Ugovor pomeni vsako procesno dejanje toženca, s katerim nasprotuje tožbi oziroma tožbenemu zahtevku. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je le eden izmed možnih ugovorov in je zato zmotno stališče revidenta, da bi moral toženec (tedaj še kot dolžnik) uveljavljati jamčevalni zahtevek že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kasneje pa ne več (kar za odločitev v tej zadevi niti ni pomembno).

14. Nasprotovanje celotni kupnini z navedbo, da toženec plačilu nasprotuje zato, ker ima prodana stvar napako, pomeni uveljavljanje zahtevka za znižanje plačila. V odklanjanju plačila celotne kupnine je vsebovano tudi odklanjanje delnega plačila in s tem tudi implicitno zahteva za znižanje kupnine.

15. Toženec je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da zahtevku nasprotuje, ker je upnik „dobavil povsem neustrezne izdelke, torej izdelke z napako in poleg tega, da te napake ni odpravil, pa čeprav je tekom postopka in dogovarjanja zatrjeval, da bo to storil, sedaj nerazumljivo zahteva plačilo računov.“ Dodal je, da je „v dobri veri, da bo celotna situacija rešena z medsebojnim dogovorom celo nakazal na račun upnika skupaj 876.434,00 SIT.“ Odklanjanje plačila razlike do polne cene pomeni vsebinsko zahtevo za znižanje plačila. Ta je bila dovolj določno postavljena in ni treba, da bi pri tem toženec uporabil prav zakonski izraz „zahtevek za znižanje kupnine.“ V ugovoru je na koncu še dodano, da upnikovo ravnanje „sili dolžnika v odpoved ter povračilo nastale škode, kar bo storil v kratkem času.“ S tem pogodba še ni bila odpovedana in je zato neutemeljeno sklicevanje revidenta, češ da je s tem toženec izbral drugo jamčevalno sankcijo.

16. Določbe ZPP o procesnih prekluzijah (286. člen) zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa uveljavljanje ugovorov.

17. Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Stroški revizijskega postopka

18. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Revizijski stroški tožene stranke so odmerjeni po njenem specificiranem stroškovniku in obsegajo odvetniške stroške odgovora na revizijo.