Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
A.A. se ni štela za jugoslovansko državljanko. Pred letom 1948 je živela v tujini in se je od 27. 4. 1945 štela za avstrijsko državljanko, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila po rodu 13. 3. 1938, tako da je jugoslovansko državljanstvo izgubila z dnem 28. 4. 1945.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo, ki jo je oprl na določilo 29. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, je prvostopenjski organ (v ponovljenem postopku) ugotovil, da se A.A., rojena B., rojena ... 1. 1898 v Avstriji, od 28. 8. 1945 do njene smrti dne ... 9. 1950 (pravilno: ... 7. 1950), po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štela za jugoslovansko državljanko. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je izdajo ugotovitvene odločbe zahteval organ, pristojen za postopek denacionalizacije. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila imenovana poročena s C.C., stanujočim v kraju Č. v Avstriji in je umrla dne ... 7. 1950 v kraju Oberwart v Avstriji. Ni bila vpisana v evidenco državljanov bivše Jugoslavije oziroma v evidenco državljanov Republike Slovenije. Iz matričnega lista občanov mesta Maribor, O.M. št. 135 in prijavno-odjavnega kartona, ki se nahaja v prijavni evidenci bivše Občine Maribor, vodeni pred 2. svetovno vojno, ki ju hrani Pokrajinski arhiv Maribor, je bilo ugotovljeno, da so bili v tej evidenci vpisani mož imenovane C.C., rojen ... 9. 1894 v Žihpolju-Toppelsdorf, Avstrija, žena A.A., rojena B. ... 1. 1898 v Knittelfeldu, hči D.D., rojena ... 10. 1920 v Žihpolju okraj Celovec in sin E.E., rojen ... 3. 1925 v Mariboru, ki so bili prijavljeni v Mariboru na treh naslovih. C.C. in A.A. sta bila domovinsko pristojna v tedanjo občino Maribor. Dalje je bilo ugotovljeno, da Pokrajinski arhiv Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Arhiv Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve RS ne hranijo podatkov o A.A. V arhivu Muzeja narodne osvoboditve Maribor so našli podatke le za njenega moža C.C., ki je bil vpisan v seznamih Švabsko - nemško kulturne zveze z dne 30. 11. 1934, 24. 2. 1939 in z dne 31. 12. 1940, pod št. 673. Prvostopenjski organ je v skladu z 39. členom Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ugotavljal državljanstvo A.A. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od njenega rojstva do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Najprej se sklicuje na 2. odstavek 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, po katerem se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, ki so se nahajale v tujini in ki so se med ali pred vojno pregrešile zoper državljanske dolžnosti z nelojalnimi postopki proti narodnim in državnim interesom narodov FLRJ. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da iz arhivskega gradiva ni razvidno, da bi bila A.A. pred oziroma med 2. svetovno vojno članica kakšne nemške organizacije, ki je delovala v nasprotju z interesi narodov in države FLRJ. Zakon o državljanstvu FLRJ, ki je veljal do 1. 1. 1965, ko je stopil v veljavo Zakon o jugoslovanskem državljanstvu, je v 23. členu določil, da je jugoslovanskemu državljanu, ki se je pred uveljavitvijo tega zakona izselil iz Jugoslavije, živel v tujini in pridobil državljanstvo države, katere narodnosti je pripadal, prenehalo jugoslovansko državljanstvo z dnem, ko je pridobil tuje državljanstvo, če ni bilo v mednarodni pogodbi določeno drugače. Prvostopenjski organ je ugotovil, da imenovana izpolnjuje vse pogoje iz 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu. Že pred letom 1948 se je nahajala v tujini, z dnem 27. 4. 1945 pa je pridobila avstrijsko državljanstvo, to je državljanstvo države, katere narodnosti je pripadala, ki ga je pridobila po rodu, kar je bilo ugotovljeno z dopisoma Magistrata mesta Graz z dne 5. 6. 2009 in z dne 15. 1. 2010, v katerih je navedeno, da je iz rojstne matične knjige župnije Knitttelfeld pod zap. št. 19/82/3, pod katero je vpisana A.A., rojena B. dne ... 1. 1898, razvidno, da sta bila njena starša F.F. in G.G., domovinsko pristojna v Rossbach, okraj Braunau v Zgornji Avstriji in da je imenovana sklenila zakonsko zvezo s C.C. dne 31. 1. 1920 v Klagenfurtu in je bil C.C. domovinsko pristojen v Zogelsdorf v Spodnji Avstriji ter da je A.A. verjetno imela avstrijsko državljanstvo na podlagi paragrafa 1a Zakona o prevedbi državljanstva iz leta 1949, ki določa, da so avstrijski državljani od 27. 4. 1945 tiste osebe, ki so imele avstrijsko državljanstvo že dne 13. 3. 1938, imenovana pa je na ta dan imela avstrijsko državljanstvo, saj ga je pridobila po rodu. V upravnem postopku je tako bilo ugotovljeno, da se je A.A. že pred letom 1948 nahajala v tujini in da je z dnem 27. 4. 1945 pridobila državljanstvo države, katere narodnosti je pripadala. A.A. je prenehalo jugoslovansko državljanstvo z dnem 27.4.1945, od katerega so jo avstrijske oblasti štele za avstrijsko državljanko, tako da se imenovana od 28. 8. 1945 do svoje smrti dne ... 9. 1950 (pravilno: ... 7. 1950) ni štela za državljanko povojne Jugoslavije, niti ne za državljanko Republike Slovenije.
Drugostopenjski organ je pritožbo pritožnice zavrnil. Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 1. odstavku 27. člena ZUS-1. Navaja, da je bila naloga tožene stranke, da ugotovi, ali je bila A.A. v smislu 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanska državljanka in ali ji je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali Mednarodno pogodbo. Premoženje je bilo možu C.C. podržavljeno z odločbo Mestne zaplembne komisije v Mariboru na temelju Odloka AVNOJ, ki je stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, to je dne 6. 2. 1949. Tožena stranka bi zato morala ugotoviti, ali je bila A.A. na dan 6. 2. 1945 jugoslovanska državljanka ali ne. Tega pa tožena stranka ni ugotovila. Vendar pa, glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je bila A.A. domovinsko pristojna v takratno občino Maribor, to dokazuje, da je bila državljanka Kraljevine Jugoslavije. Tako jugoslovansko državljanstvo A.A. na dan 6. 2. 1945 očitno ni sporno. Druga naloga tožene stranke pa je bila, da ugotovi, ali je bilo A.A. na dan 9. 5. 1945 in po 9. 5. 1945 priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Tožena stranka je ugotavljala samo državljanstvo A.A. od 28. 8. 1945 dalje, zaradi reševanja predhodnega vprašanja pa bi ga morala ugotavljati na dan 9. 5. 1945 in od 9. 5. 1945 dalje. Na dan 9. 5. 1945 in po 9. 5. 1945 pa je A.A. bila jugoslovanska državljanka, glede na to, da je bila državljanka Kraljevine Jugoslavije, saj ji je jugoslovansko državljanstvo vse do 12. 9. 1945 priznaval Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS, od 12. 9. 1945 dalje pa Zakon o državljanstvu DFJ. A.A. je z dnem 12. 9. 1945 ex lege na temelju 1. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu DFJ pridobila jugoslovansko državljanstvo oziroma državljanstvo Demokratske Federativne Republike Jugoslavije in ga obdržala do svoje smrti leta 1950. Toženka tudi ni imela nobene pravne osnove za uporabo določil Zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Uradni list SFRJ, št. 38/64), ki je glede na svoj 28. člen pričel veljati 1. 1. 1965, torej 15 let po tem, ko je A.A. že umrla. Pridobitev ali izgubo državljanstva je lahko urejal samo od svoje uveljavitve dalje, ne pa za nazaj, kakor ga je, sklicujoč se na 23. člen, uporabila tožena stranka. Ker je tožena stranka svojo odločitev oprla na določbe tega zakona, je materialno pravo uporabila napačno in pri tem kršila načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP. Tožena stranka pa je tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje. Magistrat mesta Graz je namreč v svojem dopisu navedel, da je A.A. verjetno imela avstrijsko državljanstvo, ni pa tega potrdil z gotovostjo. Državljanstvo pa določena oseba ima ali ga nima, ne more pa ga verjetno imeti, tako da verjetnost pri tako pomembnem vprašanju, kot je državljanstvo, ne obstaja. Zato bi bila morala tožena stranka na temelju načela materialne resnice po 8. členu ZUP v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ker tega ni storila, je dejansko stanje ugotovila nepopolno in posledično tudi napačno uporabila materialno pravo. Tožeča stranka sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izdani odločbi in ocenjuje, da je le-ta pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Državljanstvo v smislu 3. odstavka 63. člena ZDen se ugotavlja po določbah Zakona o državljanstvu FLRJ. Na podlagi 39. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije velja za državljana Republike Slovenije po navedenem zakonu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in državljanstvo SFRJ. S tem je zagotovljena kontinuiteta s prejšnjimi pravnimi redi. To pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo upoštevati vse tiste predpise o državljanstvu, ki so veljali v času njenega rojstva pa do smrti oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Zakon o državljanstvu DFJ (kasneje FLRJ), ki je pričel veljati 28. 8. 1945, je v 1. odstavku 35. člena določal, da za državljane DFJ (kasneje FLRJ) veljajo vse osebe, ki so bile na dan 28. 8. 1945 po veljavnih predpisih državljani DFJ (kasneje FLRJ). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu FLRJ je v 2. odstavku 35. člena določil, da se za državljane FLRJ iz prejšnjega odstavka ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodom FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Zakon o jugoslovanskem državljanstvu, ki je stopil v veljavo dne 1.1.1965, pa je v svojem 23. členu določal, da je jugoslovanskemu državljanu, ki se je pred uveljavitvijo tega zakona izselil iz Jugoslavije, živel v tujini in pridobil državljanstvo države, katere narodnosti je pripadal, prenehalo z dnem, ko je pridobil tuje državljanstvo, če ni bilo v mednarodni pogodbi drugače določeno.
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka državljanstva A.A. ni ugotavljala v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZDen. Le-ta določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Iz navedenega zakonskega določila torej izhaja, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja hkrati. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da A.A. od 28. 8. 1945 dalje ni bila jugoslovanska državljanka, 28. 8. 1945 pa je datum po 9. 5. 1945. Upravičenec po ZDen je lahko samo nekdo, ki je ves čas po 9. 5. 1945 jugoslovanski državljan in ne le v času od 9. 5. 1945 do 28. 8. 1945. Glede na to, da torej imenovana ni izpolnjevala pogoja, ki se nanaša na njen državljanski status po 9. 5. 1945 oziroma 28. 8. 1945, ni potrebno, da bi tožena stranka ugotavljala, ali je izpolnjen pogoj glede državljanstva v času, ko je bilo premoženje podržavljeno, saj morata biti izpolnjena oba pogoja hkrati. Zaradi tega je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da bi tožena stranka morala ugotavljati in tudi ugotoviti, ali je bila A.A. na dan 6. 2. 1945 jugoslovanska državljanka. Prav tako je neutemeljen tožbeni očitek o nepravilni uporabi določb Zakona o jugoslovanskem državljanstvu, saj je pri ugotavljanju državljanstva konkretne osebe, kot je navedeno že zgoraj, treba upoštevati vse predpise od rojstva osebe pa do njene smrti oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Neutemeljen je tudi očitek o verjetnosti državljanstva, saj iz dopisa Magistrata mesta Graz izhaja, da je imenovana domnevno v skladu s paragrafom 1 točko a prehodnega Zakona o državljanstvu iz 1949 posedovala avstrijsko državljanstvo, ta paragraf pa pravi, da so avstrijski državljani dne 27.4.1945 tiste osebe, ki so dne 13. 3. 1938 posedovali avstrijsko državljanstvo in ker to v primeru A.A. drži, je šteti, da je bila v posesti avstrijskega državljanstva“.
Po ugotovitvah sodišča je bil torej v upravnem postopku pravilno ugotovljen obstoj vseh pogojev iz 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu, zaradi česar sodišče zaključuje, da so bile vse okoliščine iz omenjenega člena ugotovljene z dovolj trdnimi in prepričljivimi dokazi, da se A.A. ni štela za jugoslovansko državljanko. A.A. je pred letom 1948 živela v tujini in se je od 27.4.1945 štela za avstrijsko državljanko, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila po rodu 13.3.1938, tako da je jugoslovansko državljanstvo izgubila z dnem 28.4.1945. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1).