Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba Cp 286/2003

ECLI:SI:VSCE:2004:CP.286.2003 Civilni oddelek

napake odgovornost
Višje sodišče v Celju
15. maj 2004

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici med operativnim posegom. Tožnica je bila operirana z laparoskopsko metodo, pri čemer je prišlo do zapletov, ki so povzročili poškodbo črevesja. Sodišče je ugotovilo, da je zdravnik ravnal z nezadostno skrbnostjo, kar je privedlo do nastanka škode. Pritožba tožene stranke, ki je trdila, da je do poškodb prišlo zaradi zapletov in ne zaradi kršitve dolžne skrbnosti, ni bila utemeljena, saj je sodišče potrdilo, da je zdravnik ravnal nestrokovno pri uvajanju trokarja.
  • Odgovornost zdravnika za škodo na zdravjuAli je nastala škoda na zdravju posledica strokovne napake zdravnika ali nepričakovanih komplikacij med operacijo?
  • Ugotavljanje strokovne napakeKako sodišče ugotavlja, ali je zdravnik ravnal z dolžno skrbnostjo pri izvajanju operacije?
  • Vzročna zveza med ravnanjem zdravnika in nastalo škodoAli obstaja vzročna zveza med zdravnikovim ravnanjem in nastalo škodo pri pacientu?
  • Presoja kršitve zdravstvene strokeKako sodišče presoja kršitve dolžne skrbnosti zdravnika v konkretnem primeru?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pri ugotavljanju zdravnikove odgovornosti je potrebno ugotoviti ali je nastala škoda na zdravju posledica njegove strokovne napake ali pa je do nje prišlo zaradi nepričakovanih komplikacij med ali po operaciji. Samo ravnanje v nasprotju z deontološko stroko pomeni zdravnikovo napako. Ravnanje je lahko aktivno ali pasivno.

Izrek

Pritožba se z a v r n e in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna tožeči stranki za škodo nastalo v škodnem dogodku - operativnem posegu dne 29.5.1995. Tega dne je bila tožnica operirana pri zavarovancu tožene stranke. Bila je operirana z laparoskopsko metodo zaradi odstranitve izvenmaterinčne nosečnosti. Pri tožnici pa je prišlo do zapleta, in sicer je krna odstranjenega jajcevoda zaradi česar je bila ponovno operirana. Pri tej ponovni operaciji pa je bilo pri tožnici ugotovljeno, da je prišlo do poškodbe tankega črevesa in poškodbe žilja oporka črevesa kot posledica zapletov laparoskopske operacije. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do poškodb z uporabo trokarja, in sicer stranskega, ker ga lečeči kirurg pri uvajanju ni pravočasno zadržal. Kirurg je pri svojem delu uporabljal premajhno skrbnost operaterja. Če bi operater v danih okoliščinah uvajanja tega trokarja izvajal s povečano skrbnostjo strokovnjaka, kot je to dolžan po 18. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, bi po zaključku sodišča do poškodbe črevesja pri tožnici ne prišlo. Zato so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Pritožnici je nastala škoda, ta škoda je v vzročni zvezi z operativnim posegom, kjer operater ni ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo in je tožnici na večih mestih poškodoval črevo. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju pritožbe gre v konkretnem primeru izključno za vprašanje presoje kršitve zdravstvene stroke, torej vprašanje, ki ga lahko pojasnijo le izvedenci medicinske stroke. Ti so dolžni pojasniti ali je šlo v konkretnem primeru za kršitve dolžne skrbnosti kot to določa 47. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti ali zaradi stanj, zaradi katerih lahko tudi nastane škoda, vendar kot posledica negotovih dogodkov. Po mnenju pritožbe je do poškodbe prišlo zaradi komplikacije ali zapleta med operacijo, ki pa nima osnove v 47. čl. Zakona o zdravstvenih dejavnosti. Zato bi moralo sodišče dokazno oceniti ali je operater opustil potrebno skrbnost pri izvajanju operacije. To pa bi lahko ocenilo le na stališčih, ki jih je posredoval izvedenec dr. A. V.. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je bil operater premalo skrben, ker ni trokarja pri uvajanju pravočasno zadrževal, kajti po mnenju sodišča bi moral operater čutiti oba preskoka trebušne stene, je torej v nasprotju z izvedenim dokaznim postopkom. Po mnenju pritožbe sodišče ni ustanova, ki bi lahko ocenjevala ali je v konkretnem primeru operater opustil dolžnost večje skrbnosti pri uvajanju trokarja, ker ga ni pravočasno zadržal. Sodišče je zato odločilo na podlagi lastnih laičnih predstav o izvedbi samega operativnega posega in možnosti zaznave obeh preskokov trebušne stene pri uvajanju trokarja v trebušno votlino. Tožena stranka je mnenja, da je v konkretnem primeru prišlo do poškodbe pri tožnici zaradi komplikacij, ne pa zaradi kršitev dolžnega skrbnega ravnanja. Sodba sodišča prve stopnje se opira zgolj na dejstvo, da bi lahko operater pri uvodu trokarja čutil dva prehoda, kar pa je laično, saj ne izhaja iz dokazov, ki jih je sodišče izvedlo v postopku. Zato je predlagala spremembo sodbe oz. razveljavitev in vrnitev v ponovno obravnavanje, kjer naj sodišče prve stopnje dopolni svoj postopek s ponovnim mnenjem izvedenca medicinske stroke. Pritožba ni utemeljena. Ni podan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (iz 340. čl. ZPP) kot ga v pritožbeni obliki uveljavlja tožena stranka. Sodišče prve stopnje je dejanski potek operacije in pa posledic delovanja zdravnika ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke katerega je imenovalo zlasti pa je svoj zaključek o nestrokovnosti izvajanja dela operacije zgradilo na sami izpovedi operaterja, to je dr. I. P., katerega je izčrpno zaslišalo na glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca, katerega je tudi zaslišala na glavni obravnavi ugotovilo kakšen je potek laparoskopske operacije. Sodišče je ugotovilo, da se pri takšni operaciji napravi prečni rez dolžine 8 do 10 mm ob popku nato pa se s posebno iglo premera 2,1 mm prebode trebušno steno pod kotom 30 stopinj, zato da se čimbolj izogne trebušnim organom. Nato sledi vpihavanje ogljikovega dioksida v trebušno votlino, Verassova igla se odstrani, na istem mestu pa se v trebušno votlino uvede trokar (to je cevast instrument, premera 8 do 10 mm, z odstranljivo, votlo iglo s tri robno konico za prebadanje trebušne stene). Nato se skozi trokar namesti optični instrument. Pri tem operiranju se navadno opravita še 2 do 3 dodatni rezi. Sodišče je ugotovilo kot nesporno, da je pri tožnici kot posledica operacije, nastala tudi poškodba črevesja v prej omenjenem obsegu. Izvedenec je tudi pojasnil, da lahko do takšnih poškodb prihaja pri uporabi električnih instrumentov, ki razvijajo visoko temperaturo do 400 stopinj, lahko pa pride tudi do poškodbe črevesja s prej omenjeno Verassovo iglo ali trokarjem in je tako poškodbo izjemno težko odkriti predvsem zaradi dejstva, ker mišična sloja, ki sestavljata steno črevesja tako poškodbo stisneta in zakrijeta. Po mnenju izvedenca se lahko takšna poškodba črevesja kot se je zgodila pri tožnici, zgodi tudi izkušenemu operaterju ob največji možni skrbnosti. Da bi sodišče ugotovilo na kakšen način je prišlo do prej omenjene nesporne poškodbe, je izčrpno zaslišalo dr. P., to je operaterja, ki je izvedel omenjeno operacijo. Sam operater je pojasnil, da je do poškodbe mezočrevesja prišlo optično, ker je trokar pritisnil ob črevesje in ga poškodoval. Poškodba je lahko nastala pri uvajanju trokarja, lahko pa tudi takrat, ko se spusti zrak iz trebušne votline in se potem trokar odstrani, očitno pa je prišlo do kontakta med črevesjem in trokarjem. Po lastni izpovedi doktorja je do poškodbe prišlo med uvajanjem stranskega trokarja, ker pri obodu verjetno ni pravočasno zadržal trokarja oz. ga je je pritisnil pregloboko. Zato je logičen zaključek sodišča prve stopnje, da je poškodba črevesja tožnice nastala ob uporabi trokarja, ki ga je operater po svoji izpovedi pač ni pravočasno zadržal oz. ga je potisnil pregloboko. Za takšne dejanske zaključke je sodišče prve stopnje imelo oporo tako v mnenju izvedenca kakor tudi v prepričljivi izpovedi operaterja. Zato pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje takšen dejanski zaključek naredilo zgolj z laičnim prepričanjem ne vzdrži. Sodišče je napravilo dokazno oceno. Ugotovilo je teoretično možnost nastanka poškodb in je potem tudi ugotovilo, kako je v konkretnem primeru in zakaj je prišlo do poškodb črevesja. Takšno ravnanje operaterja, ki je imelo za posledico poškodovanje črevesja, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno opredelilo kot medicinsko napako za katero pa odgovarja operater oz. na podlagi zavarovalne pogodbe njegov zavarovanec. Že iz same narave poškodbe in načina njenega nastanka ni mogoče govoriti, da je do te poškodbe prišlo zaradi zapletov ali komplikacij pri operaciji. Sodišče prve stopnje je nesporno ugotovilo, da je do poškodbe prišlo zaradi nepravilnega, torej aktivnega ravnanja operaterja. Poslabšanje zdravja pri tožnici je posledica nepravilnega (nestrokovnega) zdravnikovega ravnanja pri uvajanju trokarja. Zdravnik - operater res ne odgovarja za uspeh zdravljenja, to je za vzpostavitev zdravja, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Za svoje ravnanje bo odgovoren, če je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se zanj zahteva, to je v nasprotju s pravili stroke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so po 45. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti zdravniki dolžni opravljati zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in kodeksom medicinske deontologije oz. z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksimi. Tako je potrebno zdravnikovo delovanje v konkretnem primeru upoštevati v primerjavi s standardi, ki jih zahtevajo pravila strokovne skrbnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zdravnik dolžan ravnati s povečano skrbnostjo profesionalca, kar mu narekuje čl. 18 Zakona o obligacijskih razmerjih. Posledica operacije torej ne sme biti poslabšanje zdravstvenega stanja pri pacientu. Kar pa se je zgodilo v konkretnem primeru in je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je takšno poslabšanje zdravstvenega stanja pri tožnici nastopilo kot posledica premalo pazljivega ravnanja operaterja pri izvajanju operacije. Ravnanje kirurga torej ni bilo povsem pravilno, deloma je bilo napačno, saj v kolikor bi bilo povsem pravilno do posledic, katere je v zvezi s črevesjem utrpela tožnica, ne bi prišlo. Tako je v konkretnem primeru mogoče opredeliti ravnanje operaterja kot zdravniško napako, ne pa kot neko komplikacijo, ki je nastopila v zvezi z zdravljenjem kot skuša to prikazati pritožnica. Sodišče seveda v konkretnem primeru mora presoditi ali je operater ravnal z dolžno skrbnostjo večje pazljivosti pri uvajanju trokarja, da bi lahko ugotovilo stopnjo njegove krivde. Takšen zaključek je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi izpovedi operaterja in pa mnenja izvedenca in je pravilno ocenilo, da zdravnik ni ravnal s povečano skrbnostjo strokovnjaka in mu je zato mogoče očitati lahko malomarnost pri njegovem delu. Sicer pa je potrebno pri ugotavljanju krivde, uporabljati pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Torej je bila tožena stranka tista, katera bi se lahko razbremenila odškodninske odgovornosti s tem, da bi dokazala da operater ni bil kriv za nastalo posledico. Tega z načinom svojega pravdanja ni storila in je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo obstoj tudi tega elementa odgovornosti za civilni delikt. Za odgovornost iz civilnega delikta morajo biti izpolnjene predpostavke, in sicer nedopustno škodljivo dejstvo, škoda, vzročna zveza in odgovornost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nedopustno škodljivo dejstvo in pa škodo v zvezi z ugotovljenimi posledicami na poslabšanju zdravljena tožnice, ugotovilo je tudi odgovornost operaterja in tudi vzročno zvezo med njegovim proti pravnim ravnanjem, to je ravnaje v nasprotju s čl. 45 Zakona o zdravstveni dejavnosti in pa nastalo posledico. Sodišče je ugotovilo, da je zaradi posledic poškodovanja črevesja pri tožnici prišlo do zmernega vnetja trebušnice, zaradi izlitja črevesne vsebine v prosto trebušno votlino. Zaradi težav s črevesjem je bila nato na pregledih in na ostalih zdravljenjih, katero je sodišče prve stopnje opisalo pri ugotavljanju posledic poškodbe pri operaciji. Tako pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni podan. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo za odgovornost za škodni dogodek, in sicer je ugotovilo, da je ugotovljena škoda pri tožnici posledica ravnanja delavca - operaterja zavarovanca tožene stranke, ki pri opravljanju dela ni ravnal s potrebno povečano skrbnostjo in je na osnovi čl. 170 ZOR zanjo odgovoren zavarovanec tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja odgovornosti pa tožena stranka. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje pritožbo toženo stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP). Pri tem je ugotovilo, da se sodišču prve stopnje niso pripetile tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 353. čl. ZPP). Ker pritožnica s svojo pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (I. odst. 154. čl. ZPP v zv. s čl. 165 ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia