Jedro

Vložitev kazenske ovadbe zoper delavca na podlagi predhodnih ugotovitev delodajalca o delavčevih kršitvah, v smislu določb drugega odstavka 110. člena ZDR vsekakor lahko pomeni, da je bil delodajalec ob tem seznanjen s kršitvijo obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja, in s storilcem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka dne 18. 6. 2007. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnice na delo ter povračilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka zamudila 15-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ob drugih kršitvah pravdnega postopka, ki jih podrobneje ne obrazloži, zlasti izpostavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da ima obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je začetek teka zakonskega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi odvisen tudi od vsebine očitane kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnici je bila očitana hujša kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin in goljufije, ko je neupravičeno izpolnjevala vsebino posameznih rubrik v naročilnicah za medicinsko tehnične pripomočke na škodo tožene stranke. Pred podajo sporne odpovedi je za preveritev navedenih očitkov tožena stranka utemeljeno pribavila mnenje izvedenca grafologa z dne 15. 5. 2007 in 23. 5. 2007, saj je lahko šele na tak način ugotavljala, da so bili sporni vpisi res tožničini. Zato subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v tem primeru pred pribavo navedenega izvedeniškega mnenja ni mogel pričeti teči. 4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (člen 370/3 ZPP).

7. Izpodbijana sodba ima jasne razloge. Sodišče je ugotovilo in presodilo, da je 15-dnevni subjektivni rok za podajo sporne izredne odpovedi pričel teči najkasneje 17. 10. 2006, ko je bilo tožnici predočeno, da je pri njenem delu nastala škoda zaradi neupravičeno izpolnjevanih napotnic za zdravstvene pripomočke in je takrat tožnica podpisala izjavo, da je pripravljena mesečno po 20.000 SIT poravnavati škodo in je tožena stranka dne 9. 11. 2006 zoper tožnico tudi vložila tožbo za povrnitev škode, že pred tem pa je bila zoper tožnico s strani tožene stranke tudi podana kazenska ovadba. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče zaključilo, da je ob podaji izredne odpovedi dne 18. 6. 2007 15-dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi že potekel. Ob takih jasnih razlogih se izpodbijana sodba da preizkusiti, tako da v reviziji očitana bistvena kršitev pravdnega postopka ni podana.

8. Na podlagi drugega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02) mora delodajalec delavcu podati izredno odpoved najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh odkar se je zvedelo za kršitev pogodbene ali druge obveznosti in za storilca, ves čas, ko je možen kazenski pregon.

9. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da veže Zakon o delovnih razmerjih začetek teka prekluzivnega roka za podajo odpovedi na dejansko seznanitev delodajalca z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved (1) in da je seznanitev z razlogi odvisna od konkretnih okoliščin primera (2). S tem v zvezi lahko pomembne okoliščine predstavljajo tudi elementi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se očita delavcu. Za začetek teka subjektivnega roka za odpoved je lahko pomembna seznanitev delodajalca o tistih okoliščinah, ki opredeljujejo konkretno kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, ki se očita delavcu, oziroma ali je nastanek kršitve dejansko posledica ravnanja konkretnega delavca. Še posebej to velja za očitek hujše kršitve, ki ima vse znake kaznivega dejanja, iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

10. Iz ugotovitve sodišča in izjave tožnice z dne 17. 10. 2006 izhaja, da je s tem datumom tožena stranka vedela, da ji je v zvezi z naročanjem zdravstvenih pripomočkov nastala večja škoda, da je ta škoda povezana z neupravičeno izpolnjenimi napotnicami (naročilnicami) za te pripomočke in da je tožnica pripravljena to škodo pokrivati z mesečnimi izplačili po 20.000 takratnih SIT. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, s katerim je soglašalo tudi sodišče druge stopnje je tožena stranka zaradi tožničinih ravnanj v zvezi z izpolnjevanjem naročilnic za medicinsko tehnične pripomočke zoper tožnico že predhodno podala tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja.

11. Na navedene dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Pri tem vložitev kazenske ovadbe zoper delavca na podlagi predhodnih ugotovitev delodajalca o delavčevih kršitvah pred izjavo delavca, da je v določeni obliki pripravljen pokrivati povzročeno škodo, v smislu določb drugega odstavka 110. člena ZDR vsekakor lahko pomeni, da je bil delodajalec ob tem seznanjen s kršitvijo obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja in s storilcem. Tako je sodišče utemeljeno presodilo, da je 15. dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi tožnici v smislu navedenih določb ZDR pričel teči najkasneje 17. 10. 2006 in je ob podaji odpovedi dne 18. 6. 2007 že zdavnaj potekel. Ob takih ugotovitvah se tožena stranka ne more sklicevati na kasnejša ravnanja, ki naj bi le potrdila značaj tožnici očitane kršitve.

12. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej sodbo VIII Ips 263/2007 z dne 26. 1. 2009 Op. št. (2): Glej sodbo VIII Ips 17/2008 z dne 20. 10. 2009