Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so vsa dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da objekt ni črna gradnja, obstajala že v času prvega sojenja in jih je upravni organ z izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt le pripoznal. Pritožnik ob tem zanemari enega od ključnih pogojev za izdajo novega gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt, to je nakup dodatnih parcel in vknjižbo lastninske pravice na njiju na ime lastnikov stanovanj. Do slednje je prišlo šele po pravnomočnem zaključku postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Toženec zahteva obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2009/2008-I z dne 13. 12. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1158/2012 z dne 21. 11. 2012. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njegov predlog za obnovo zavrnilo.

2. Zoper sklep se toženec pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi kot bistveno navaja, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, saj da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh pravno pomembnih navedb toženca. Nadalje naj bi nedopustno poseglo v njegovo pravico do izjave, saj ga ni zaslišalo, temveč je odločilo le na podlagi listinskih dokazov. Gradbeno dovoljenje z dne 19. 5. 2016 za večstanovanjski objekt vsebinsko in pomensko povsem spreminja gradbeno dovoljenje z dne 7. 3. 2006 za enostanovanjski objekt. Sodišče je v pravnomočni sodbi višino manjvrednosti določilo ob predpostavki, da imajo prodana stanovanja pravno napako, ker je večstanovanjski objekt črna gradnja in ga je potrebno spremeniti nazaj v enostanovanjsko stavbo. Po izdaji gradbenega dovoljenja v letu 2016 je jasno, da so kupci kupili vsak svoje stanovanje v objektu, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje za večstanovanjski objekt. Vrednost kupljenih stanovanj ni nič manjša od katerekoli druge primerljive nepremičnine na trgu, zatrjevani dokup sosednjih nepremičnin je to vrednost samo še povečal. Objekt se do izdaje gradbenega dovoljenja za večstanovanjsko stavbo ni spreminjal. Dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da ne gre za črno gradnjo, so torej obstajala že pred pravnomočnostjo sodbe, upravni organ je z izdajo gradbenega dovoljenja zgolj pripoznal njihov obstoj.

3. Toženec je vložil še dopolnitev pritožbe, vendar po izteku petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe (ta se je iztekel 5. 4. 2017), zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj bi v nasprotnem primeru na škodo tožnikov dopustilo podaljšanje prekluzivnega zakonskega roka iz 1. odst. 333. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo določbe ZPP o obnovi postopka.

6. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistvenima kršitvama določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.

7. Pravica do izvedbe predlaganega dokaza kot element pravice do izjave (5. čl. ZPP) ni absolutna. Sodišče sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, vendar mora biti zavrnitev upravičena ter ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ustrezno pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokaz z zaslišanjem toženca, pritožbeno sodišče pa se strinja, da je ta dokaz nepotreben, ker že predloženi listinski dokazi zadoščajo za odločitev. Toženec v pritožbi temu zaključku ne nasprotuje in ne izpostavlja nobenega dejstva, ki bi zaradi opustitve njegovega zaslišanja ostalo nedokazano.

8. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu primerno opredelilo do vseh pravno pomembnih okoliščin. Pri odločitvi je upoštevalo, da je bilo v letu 2016 za objekt izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo, zato se mu ni bilo potrebno posebej opredeljevati do navedb toženca, da je bila posledično iz zemljiške knjige izbrisana zaznamba nedovoljene gradnje.

9. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki se sme vložiti iz taksativno naštetih razlogov, navedenih v 394. čl. ZPP, ki jih je mogoče povezati v tri skupine: nekatere najtežje kršitve postopka, kazniva dejanja udeležencev ter nova dejstva in novi dokazi. To slednje (9. in 10. točke 394. člena ZPP) v svojem predlogu uveljavljal toženec. Tudi v okviru uveljavljanja teh razlogov pa sodišče dejanskega stanja, kot je ugotovljeno z izpodbijano pravnomočno sodbo, ne ugotavlja znova, v celoti in iz vseh možnih (četudi novih) vidikov, temveč je osredotočeno na tiste nove trditve in nova dokazna sredstva, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog.[1](#sdfootnote1sym)

10. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka po 9. tč. 394. čl. ZPP, ki določa, da se postopek obnovi, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

11. Pritožnik je v tem delu predlog za obnovo postopka utemeljeval z navedbami, da mu je sodišče v pravnomočni sodbi naložilo vračilo kupnine v višini manjvrednosti stanovanj na podlagi ugotovitve, da so prodana stanovanja obremenjena s stvarnimi in pravnimi napakami. Takšen zaključek sodišča je temeljil na naslednjih razlogih: 1) za stavbo, v kateri se nahajajo prodana stanovanja, sta izdani gradbeno dovoljenje št. 351-404/2005 z dne 7. 3. 2006 in uporabno dovoljenje št. 351-1452/2007 z dne 2. 8. 2007, obe za enostanovanjski objekt, 2) pridobitev gradbenega dovoljenja za večstanovanjsko stavbo ne bo mogoča, 3) tožniki se ne bodo mogli vpisati kot lastniki posameznih stanovanj in 4) tožniki bodo morali nelegalno gradnjo odstraniti in objekt vzpostaviti v stanje enostanovanjske stavbe, na katerem bodo imeli solastninske deleže. Po nastopu pravnomočnosti sodbe sta bili gradbeno in uporabno dovoljenje spremenjeni na način, da je bilo za sporni objekt izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo št. 351-67/2016 z dne 19. 5. 2016. 12. Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da iz gradbenega dovoljenja z dne 19. 5. 2016 ne izhaja, da se z njim spreminja, razveljavlja ali odpravlja gradbeno dovoljenje dne 7. 3. 2006. Prav tako ne napada njegovih ugotovitev, da je bilo gradbeno dovoljenje z dne 19. 5. 2016 izdano na podlagi nove zahteve in na podlagi drugačnega dejanskega stanja kot prvotno gradbeno dovoljenje. Med drugim je bilo treba za izpolnitev pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti enostanovanjske v večstanovanjsko stavbo dokupiti dve nepremičnini. Tožniki so se kot solastniki obeh nepremičnin vknjižili po pravnomočnosti izpodbijane sodbe.

13. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev pravilno ugotovilo, da gradbeno dovoljenje iz leta 2006, na katerem temelji izpodbijana sodba, ni bilo pravnomočno spremenjeno, razveljavljeno oziroma odpravljeno. Ni dvoma, da do tega ni prišlo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, prav tako ni bilo vanj formalno poseženo v postopku izdaje kasnejšega gradbenega dovoljenja. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o vsebinski spremembi gradbenega dovoljenja iz leta 2006 in uporabnega dovoljenja iz leta 2007. O slednji bi bilo mogoče govoriti kvečjemu v primeru, če bi bilo kasnejše gradbeno dovoljenje izdano na podlagi enakega dejanskega stanja. V nasprotju s tem so lastniki stavbe na podlagi spremenjenih dejanskih okoliščin (to je dokupa dveh zemljišč in prilagoditve projekta spremenjenim prostorskim aktom) v novem upravnem postopku dosegli izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti enostanovanjske v večstanovanjsko stavbo.

14. Po 10. tč. 394. čl. ZPP se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

15. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da so lahko nova dejstva in novi dokazi vsebina obnovitvenega predloga, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze.[2](#sdfootnote2sym) Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so vsa dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da objekt ni črna gradnja, obstajala že v času prvega sojenja in jih je upravni organ z izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt le pripoznal. Pritožnik ob tem zanemari enega od ključnih pogojev za izdajo novega gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt, to je nakup dodatnih parcel in vknjižbo lastninske pravice na njiju na ime lastnikov stanovanj. Do slednje je prišlo šele po pravnomočnem zaključku postopka.

16. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da so z izdajo gradbenega dovoljenja v letu 2016 sami po sebi odpadli vsi razlogi in temelj gradbenega dovoljenja iz leta 2006, ker isti objekt ne more biti istočasno enostanovanjska in večstanovanjska stavba. Objekt je bil v naravi ves čas večstanovanjska stavba, vendar je bilo takšno stanje do leta 2016 nezakonito. Stavba je sedaj legalizirana, tožniki pa se bodo lahko vpisali kot lastniki stanovanj, vendar do tega ni prišlo zaradi spremembe gradbenega dovoljenja iz leta 2006, temveč zato, ker so lastniki po pravnomočnosti sodbe izpolnili zahtevane pogoje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti stavbe v večstanovanjsko. Nepomembno je, da se gradbeno dovoljenje glasi na objekt, prav tako ni pomembno, ali dodatno kupljeni zemljišči predstavljata funkcionalno zemljišče stavbe. Ključno je, da brez dokupa teh zemljišč objekt ne bi mogel pridobiti gradbenega dovoljenja za večstanovanjsko stavbo.

17. Nepomembne so tudi pritožbene navedbe o vrednosti stanovanj in okoriščenju tožnikov. Toženec je tožnikom prodal stanovanja v nelegalno zgrajenem objektu, za katerega glede na dejansko stanje v času izdaje pravnomočne sodbe ni bilo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja za večstanovanjsko stavbo, tožniki pa se niso mogli vpisati kot lastniki prodanih stanovanj. Dejstvo, da so po pravnomočnosti sodbe odpravili (določene) napake in s tem morebiti zmanjšali svoje oškodovanje, ne spreminja dejanskega stanja, na katerem temelji pravnomočna sodba, in zato ni relevantno.

18. Ker toženec v postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka ni uspel, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožnikom povrniti stroške tega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP).

19. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

20. Odločitev o pritožbenih stroških je temelji prav tako na 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP.

[1](#sdfootnote1anc)Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 164/2012 z dne 20. 11. 2014 in II Ips 605/2007 z dne 31. 1. 2008. [2](#sdfootnote2anc)Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 322/2014 z dne 28. 5. 2015, II Ips 605/2007 z dne 31. 1. 2008, II Ips 530/2007 z dne 9. 7. 2008