Jedro

Bistveno je, da je življenje po pravnomočni sodbi teklo dalje svojo pot (z novimi dejstvi, dogodki in stanji) ter da se življenjski primer, kakršen je podan sedaj, več ne prilega življenjskemu primeru, ki je bil predmet postopka, katerega obnovo je predlagal toženec.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na razmerje zoper drugega tožnika, tretjo in četrto tožnico, petega in šestega tožnika, sedmo tožnico, desetega tožnika, trinajsto in štirinajsto tožnico zavrže, v delu, ki se nanaša na razmerje zoper prvega tožnika, osmo in deveto tožnico, enajstega tožnika, dvanajsto tožnico in petnajstega tožnika pa se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. V obravnavani pravdni zadevi je bila tožnikom s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2009/2008 z dne 13. 12. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1158/2012 z dne 21. 11. 2012 prisojena terjatev iz naslova jamčevanja za stvarne in pravne napake prodane nepremičnine. Zgrajena nepremičnina namreč ni bila zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem št. 3-20 z dne 7. 3. 2006, ki ga je izdala Upravna enota, Izpostava Ljubljana Moste-Polje.

2. Tožniki so kasneje dosegli izdajo novega gradbenega dovoljenja št. 3-31 z dne 19. 5. 2016, ki ga je izdala Upravna enota Ljubljana. Opirajoč se na to dejstvo je toženec vložil predlog za obnovo postopka.

3. Sodišče prve stopnje je predlog toženca za obnovo postopka zavrnilo. Pojasnilo je, da zatrjevani obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podan, saj gradbeno dovoljenje z dne 19. 5. 2016, s katerim toženec utemeljuje predlog za obnovo postopka, ne spreminja, razveljavlja ali odpravlja gradbenega dovoljenja z dne 7. 3. 2006, ampak predstavlja novo gradbeno dovoljenje, izdano na podlagi nove zahteve za njegovo izdajo in na podlagi spremenjenih okoliščin, saj je bilo med drugim potrebno zaradi izpolnitve pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjsko stavbo dokupiti dve nepremičnini. Prav tako ni podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, saj gradbeno dovoljenje z dne 19. 5. 2016 ni nov dokaz v smislu citirane določbe. Navedeno gradbeno dovoljenje je bilo namreč izdano šele po pravnomočnem zaključku primarnega postopka.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

5. Zoper sklep sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo in uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotuje zaključku nižjih sodišč, da gradbeno dovoljenje z dne 19. 5. 2016 ne spreminja, razveljavlja ali odpravlja gradbenega dovoljenja z dne 7. 3. 2006 (obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP). Z restriktivnim stališčem nižjih sodišč je bila tožniku odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Pred izdajo novega gradbenega dovoljenja je bila sporna stavba črna gradnja, na tem predhodnem vprašanju pa temelji sodba v primarnem postopku. Po izdaji novega gradbenega dovoljena pa sporna stavba ni več črna gradnja, s tem pa je odpadel temelj toženčeve odgovornosti za manjvrednost nepremičnine in posledične obveznosti vrnitve domnevno preplačane kupnine. Z izdajo novega gradbenega dovoljenja je sporna stavba sedaj legalno večstanovanjski objekt ter vsebinsko in pomensko spreminja in nadomešča gradbeno dovoljenje za enostanovanjski objekt. Drugačno razlogovanje nižjih sodišč je neživljenjsko oziroma se do teh razlogov nižji sodišči niti ne opredelita. Sodišče prve stopnje je tudi povsem spregledalo dejstvo, da je bila iz zemljiške knjige izbrisana zaznamba nedovoljene gradnje. Ob takšnem dejanskem stanju pa je nepomembno, ali je upravni organ tudi formalno z izrekom posegel v prejšnje gradbeno dovoljenje. Z izdajo novega gradbenega dovoljenja je odpadel temelj izdanega gradbenega dovoljenja za enostanovanjski objekt, saj isti objekt ne more biti hkrati enostanovanjski in večstanovanjski. Nižji sodišči se tudi nista opredelili do okoliščin v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke 394. člena ZPP. Okoliščina, da je sporni objekt večstanovanjska stavba in ni črna gradnja, je obstajala že pred pravnomočnim zaključkom primarnega postopka, vendar pa je upravni organ to ugotovil šele z gradbenim dovoljenjem leta 2016. 6. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

7. Revizija zoper drugega tožnika, tretjo in četrto tožnico, petega in šestega tožnika, sedmo tožnico, desetega tožnika, trinajsto in štirinajsto tožnico ni dovoljena, revizija zoper prvega tožnika, osmo in deveto tožnico, enajstega tožnika, dvanajsto tožnico in petnajstega tožnika pa ni utemeljena.

**O nedovoljenosti revizije zoper drugega tožnika, tretjo in četrto tožnico, petega in šestega tožnika, sedmo tožnico, desetega tožnika, trinajsto in štirinajsto tožnico:**

8. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo, je sklep sodišča druge stopnje, s katerim je (obnovitveni) postopek pravnomočno končan. Zato je zoper tak drugostopenjski sklep revizija praviloma dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP). Praviloma zato, ker mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za dovoljenost. V skladu z drugim odstavkom 384. člena ZPP namreč revizije zoper drugostopenjski sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ni v tistih sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo1. 9. Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena le v okvirih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), če tega zneska ne presega, presega pa 2.000,00 EUR in zakon ne določa, da revizije ni, pa je dovoljena, če je predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP).

10. Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

11. Vrednost spornega predmeta postopka v zvezi s predlogom za obnovo postopka je enaka vrednosti spornega predmeta že končanega postopka.2 Ker je bilo v primarnem postopku nekaterim tožnicam in tožnikom prisojen znesek, ki ne dosega revizijskega praga po drugem odstavku 367. člena ZPP, in sicer drugemu tožniku 23.811,67 EUR, tretji tožnici 23.811,67 EUR, četrti tožnici 35.765,00 EUR, petemu tožniku 35.765,00 EUR, šestemu tožniku 37.686,00 EUR, sedmi tožnici 37.686,00 EUR, desetemu tožniku 37.601,41 EUR, trinajsti tožnici 37.601,41 EUR in štirinajsti tožnici 36.516,41 EUR, revizija zoper navedene tožnice oziroma tožnike ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.

**O neutemeljenosti revizije zoper prvega tožnika, osmo in deveto tožnico, enajstega tožnika, dvanajsto tožnico in petnajstega tožnika:**

12. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo z (zelo) omejenim obsegom izpodbijanja. Treba je namreč upoštevati, da predstavlja poseg v pravnomočnost, ki zagotavlja pravno utrjenost sodnih odločb in katere pomen poudarja tudi Ustava RS (158. člen), obenem pa je ta oziroma omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS in prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - EKČP).3

13. Neutemeljeni so razlogi, da se nižji sodišči nista opredelili do obeh uveljavljanih obnovitvenih razlogov iz 9. in 10. točke 394. člena ZPP ter pravno pomembnih izpostavljenih okoliščin v zvezi s tem. Sodišče druge stopnje je presodilo navedbe pritožbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Tako je med drugim pojasnilo, da je sodišče upoštevalo, da je bilo v letu 2016 za objekt izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo, zato ni bistveno, da je bila posledično iz zemljiške knjige izbrisana zaznamba nedovoljene gradnje. Nadalje je pojasnilo, da ne drži, da so vsa dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da objekt ni črna gradnja, obstajala že v času prvega sojenja. Toženec namreč ne upošteva enega od ključnih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt, to je nakup dodatnih nepremičnin, do česar pa je prišlo šele po pravnomočnem zaključku predhodnega postopka. Na očitek, da isti objekt ne more biti hkrati enostanovanjski in večstanovanjski, je odgovorilo, da je bil objekt v naravi vseskozi večstanovanjska stavba, vendar pa je bilo takšno stanje do leta 2016 nezakonito.

14. Nižji sodišči sta tudi pravilno presodili, da obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP ni podan. Novo gradbeno dovoljenje z dne 19. 5. 2016 ne spreminja, razveljavlja ali odpravlja gradbenega dovoljenja z dne 7. 3. 2006, saj poleg tega, da ni bilo izdano v postopku v zvezi z izrednim pravnim sredstvom zoper prvo gradbeno dovoljenje, temelji na novi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in spremenjenih okoliščinah, ki so bile nujne za prilagoditev zahtevam prostorskih aktov za spremembo namembnosti iz enostanovanjske stavbe v večstanovanjski objekt, med drugim dokup dodatnih nepremičnin. Novo gradbeno dovoljenje za večstanovanjski objekt ne more vzpostaviti legalnega stanja za nazaj, ko je toženec zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo, potem pa v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem zgradil večstanovanjsko stavbo. Namreč tožniki so morali za to, da je bilo novo gradbeno dovoljenje izdano, tudi nekaj storiti.

15. Glede obnovitvena razloga iz 10. točke 394. člena ZPP pa velja, da so novi dokazi lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje še ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.4 To je skladno s časovnimi mejami pravnomočnosti sodbe. Z obnovo postopka tako ni mogoče poseči v pravnomočnost sodbe z dejstvi in dokazi, ki se zgodijo po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Gradbeno dovoljenje z dne 19. 5. 2016 pa je bilo izdano šele po pravnomočnem zaključku predhodnega postopka. Bistveno torej je, da je življenje po pravnomočni sodbi teklo dalje svojo pot (z novimi dejstvi, dogodki in stanji) ter da se življenjski primer, kakršen je podan sedaj, več ne prilega življenjskemu primeru, ki je bil predmet postopka, katerega obnovo je predlagal toženec.

16. Uveljavljani revizijski razlogi toženca po povedanem niso podani, zato je moralo revizijsko sodišče njegovo revizijo zoper prvega tožnika, osmo in deveto tožnico, enajstega tožnika, dvanajsto tožnico in petnajstega tožnika kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP). Revizijski neuspeh deli tudi zahteva toženca za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepe VS RS II Ips 286/2006 z dne 10. 5. 2007 in III DoR 116/2017 z dne 6. 2. 2018. 2 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča III Ips 24/2018 in II DoR 102/2015 z dne 14. 5. 2015. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 164/2012 z dne 20. 11. 2014. 4 Ude in drugi v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 593.