Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da tožeči stranki kot odškodnino zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine prisodi razliko med stroški za električno energijo, ki bi ji nastali z uporabo ogrevalnega sistema z ugotovljenimi stvarnimi napakami, in stroški zanjo, če ta teh ne bi imel. podjemna pogodba - kršitev pogodbenih obveznosti - nemožnost uporabe nepremičnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - dopuščena revizija - priloge revizije - izvod sklepa o dopustitvi revizije - vročitev stranki - podpis vloge

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da tožeči stranki kot odškodnino zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine prisodi razliko med stroški za električno energijo, ki bi ji nastali z uporabo ogrevalnega sistema z ugotovljenimi stvarnimi napakami, in stroški zanjo, če ta teh ne bi imel.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je prvi toženec dolžan tožniku plačati 98.208,12 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; da se v presežku obrestnega dela tožbeni zahtevek zoper prvega toženca zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prvega toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu tako spremenilo, da je prvi toženec dolžan tožniku plačati 17.220,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; da se v presežku, glede dodatne glavnice v višini 80.988,12 EUR in zamudnih obresti od višjih zneskov ter z začetkom pred 8. 1. 2011, tožbeni zahtevek zavrne; sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je prvi toženec (v nadaljevanju toženec) na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: (1) ali lahko višje sodišče ob reševanju toženčeve pritožbe popolnoma spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, kot je postavljen, in brez njegovega ustreznega substanciranja s strani tožnika temu delno ugodi; (2) ali je višje sodišče pri svojem odločanju storilo bistveno kršitev določb ZPP, ko pri sojenju kot nesporna dejstva upošteva zgolj tožnikove navedbe, čeprav jim je toženec nasprotoval, pri tem pa gre za dokaze, ki izkustveno niso možni in za katere je splošno znano, da niso mogoči. Opozarja, da kljub pregledu sodne prakse podobne zadeve ni zasledil. Prvo vprašanje se veže na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo je višje sodišče popolnoma spremenilo, in to brez ustrezne pravne in dejanske podlage v tožnikovih navedbah, drugo vprašanje pa se tiče lastne ocene, ki jo je glede na določila ZPP višje sodišče pri svojem odločanju prav tako kršilo. V zadevi je sporno le še plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe tožnikove stanovanjske hiše v obdobju med februarjem 2010 in decembrom 2012. Gre za t. i. poslovno škodo zaradi zaupanja, ki mora biti po stališču višjega sodišča izražena v eni od pojavnih oblik iz 132. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Toženec meni, da tožnik ni podal zadostnih pravnih temeljev, da bi lahko višje sodišče odločilo na način, kot je. Iz tožnikovih navedb namreč niti ni bilo jasno, ali zahteva povračilo nepremoženjske ali premoženjske škode. Tožnik sicer ves čas zatrjuje, da njegova škoda znaša toliko, kot bi znašala hipotetična vrednost najemnine, ki bi jo lahko iztržil za svojo hišo. Tak tožbeni zahtevek s tako pravno podlago višje sodišče sicer zavrne, vendar tožniku prisodi odškodnino, ki pomeni razliko v stroških, ki so mu domnevno nastali ob polni uporabi grelnega sistema, ko ta še ni bil dokončan oziroma popravljen, in višino zneska električne energije, kolikor naj bi ta znašal brez vklopljenega ogrevanja. Za tak tožbeni zahtevek tožnik nikoli ni dal pravne podlage, niti enkrat ni podal kakršnekoli navedbe v tej smeri, da je to škoda, katere povračilo uveljavlja. Predlagatelj opozarja na dejstvo, da za tožnikove navedbe ni nobenega oprijemljivega dokaza, saj tudi višje sodišče operira z izrazi, kot so približno 1.700,00 EUR, približno 60,00 EUR. Ne samo, da gre za povsem nerazumne navedbe in nemogoče zneske, ki jih je podajal tožnik, temveč gre tudi za izkustveno nelogične zaključke. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da gre za luksuzno hišo, zato ni mogoče verjeti, da običajen račun električne energije mesečno zanjo znese zgolj 60,00 EUR. Taka poraba električne energije je značilna za enosobno stanovanje v površini 50 m2 neto, kar je splošno znano. Toženec ves čas trdi, da tožnik ni podal nobenega materialnega dokaza v tej pravdi, žal pa sodišče verjame njegovi izpovedbi. Samo prepričljiva izpovedba pa v pravdi še nikdar ni bila dovolj, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da se neka dejstva ugotovijo kot nesporna. Čeprav se te navedbe deloma tičejo tudi dejanskega stanja, ki ga v tej fazi sojenja stranka ne more izpodbiti, toženec vseeno posredno opozarja na določila ZPP o dokazni oceni. ZPP namreč jasno določa dokaze, njihovo vrednost in dokazni sklep, ki ga je sodišče dolžno izvesti ob odločanju. Napačno povzemanje dokazov pa pomeni bistveno procesno kršitev.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).