Jedro

Dejstvo, da ima prosilec za oprostitev plačila sodne takse kreditne ali druge dolgoročne obveznosti, ki so posledica njegove lastne odločitve, pomeni, da ga sodišče (seveda, če ni drugih utemeljenih razlogov) ne more oprostiti plačila sodne takse, ne pa nujno tudi, da mu ne more omogočiti obročnega plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tj., kolikor se nanaša na predlog za obročno plačilo sodne takse) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za delno oprostitev plačila sodne takse in za obročno plačilo sodne takse za tožbo in začasno odredbo.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče njen predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da takojšnje plačilo 240,00 EUR ne bo občutno zmanjšalo sredstev, s katerim se preživlja, ter pri tem poudarilo, da ni upoštevalo kreditnih in dolgoročnih obveznosti, ki jih tožnica plačuje, ker gre za prostovoljno sprejete obveznosti. Povzema ugotovitve sodišča o svojem premoženjskem stanju ter navaja, da bi ji po takojšnjem plačilu sodne takse za plačilo vseh stroškov bivanja in hrane za cel mesec ostalo zgolj 120,00 EUR, kar ji nedvomno ne omogoča preživetja. Zakonodajalec z možnostjo obročnega plačila sodnih taks želi omogočiti dostop do sodnega varstva pravic tudi državljanom, ki zaradi svojega finančnega in likvidnostnega stanja ne zmorejo takojšnjega plačila. Sodišče mora upoštevati, da prostovoljno prevzete obveznosti za tožnico predstavljajo redne mesečne pogodbene obveznosti, ki jih mora spoštovati, saj bi nespoštovanje zanjo imelo drastične posledice. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZST-1 v prvem odstavku 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po drugem odstavku istega člena lahko sodišče stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno odplačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso (1) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da tožnica prejema reden dohodek v povprečnem mesečnem znesku 913,48 EUR, kar presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (530,44 EUR), ki je potreben za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče prve stopnje je pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje presodilo pravilno, in utemeljeno zaključilo, da s plačilom sodne takse v višini 240,00 EUR ne bi bila občutno zmanjšana tožničina sredstva za preživljanje, zaradi česar je njen predlog za delno oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Razloge prvostopenjskega sodišča je očitno sprejela tudi tožnica, saj v tem delu odločitve sodišča prve stopnje ne izpodbija, vztraja pa, da bi ji moralo sodišče omogočiti plačilo sodne takse na obroke, kar je podredno zahtevala.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se kreditne obveznosti in z njimi povezane obveznosti pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo, saj je kredit posledica odločitve kreditojemalca. Taka je ustaljena sodna praksa (2). Toda treba jo je pravilno razumeti. Dejstvo, da ima prosilec za oprostitev plačila sodne takse kreditne ali druge dolgoročne obveznosti, ki so posledica njegove lastne odločitve, pomeni, da ga sodišče (seveda, če ni drugih utemeljenih razlogov) ne more oprostiti plačila sodne takse, ne pa nujno tudi, da mu ne more omogočiti obročnega plačila sodne takse (3). ZST-1 namreč zapoveduje, da mora sodišče, na kar pravilno opozarja pritožnica, upoštevati tudi finančno in likvidnostno stanje prosilca. Če bi takojšnje plačilo celotne sodne takse za prosilca pomenilo, da zato ne bi (z)mogel plačati redne mesečne kreditne ali druge tovrstne obveznosti ali pa da bi zaradi sočasnega plačila sodne takse in te obveznosti ostal praktično brez osnovnih sredstev za preživljanje, mu takega bremena sodišče ne sme naložiti. Ustavnopravne pravice do sodnega varstva na tak način ni mogoče pogojevati, zato je ključno, da sodišče v okviru prošnje za obročno plačilo obveznosti presodi ta (finančno-likvidnostni) vidik prosilca, kjer pa treba upoštevati tudi fiksne obveznosti prosilca, k plačevanju katerih se je (pa četudi prostovoljno) zavezal. 7. Sodišče prve stopnje se zaradi nepravilnega materialnopravnega izhodišča ni ukvarjalo z vprašanjem, ali in kako bi takojšnje plačilo sodne takse v celoti vplivalo na pritožničino finančno in likvidnostno stanje. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje zato v tem, izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP). Sodišče prve stopnje naj upoštevaje zgoraj zavzeto stališče ugotovi okoliščine, pomembne za pravilno odločitev, nato pa znova odloči o predlogu tožnice za obročno odplačilo.

(1) Glej npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 2. 2010, opr. št. II Cp 4070/2010, in sklep Vrhovnega sodišča z dne 11. 10. 2012, opr. št. I Up 318/2012. (2) Taka je enotna sodna praksa. Glej npr. odločitve Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 11. 2012, opr. št. I Cp 2958/2012, in z dne 6. 6. 2012, opr. št. II Cp 4164/2011. (3) V obeh primerih, navedenih v prejšnji opombi, je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker ni upoštevalo kreditnih obveznosti prosilca, a je, upoštevaje te okoliščine, dovolilo obročno odplačilo sodne takse.