Jedro

Nepopoln predlog – zavrženje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžan toženec tožnici za čas od 31. 3. 2009 do 31. 8. 2010 plačati po 891 EUR uporabnine mesečno za njeno polovico parcel št. 516/2 k. o. ..., 3197/2 k. o. ..., 1379/1 k. o. ... in 695 k. o. ..., na katerih ima tudi sam enak solastninski delež, in katerih souporabo je toženki preprečil. 2. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženec vložil predlog za dopustitev revizije po določbi druge alineje prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sta nižji sodišči svoji odločitvi oprli na določbo 198. člena Obligacijskega zakonika, po njegovem mnenju pa bi jo lahko oprli le na določbo 190. člena istega zakona, kar v nadaljevanju argumentira. Določba, za uporabo katere se zavzema, daje poudarke obogatitvi in povečanju premoženja v korist neupravičenega uporabnika. Zadevo bi bilo zato treba presojati tako, da je toženčeva obveznost, ob predpostavki, da je temelj tožbenega zahtevka podan, najprej naturalna restitucija (vrnitev stvari tožnici v soposest) in le, če to ne bi bilo mogoče, ker bi bila stvar porabljena ali odtujena, bi prišla v poštev denarna restitucija z nadomestitvijo vrednosti dosežene koristi. Veljati bi moralo obogatitveno načelo. V tem primeru pa toženec ni bil obogaten, saj sta si pravdni stranki edino korist, to je najemnino, medsebojno delili. Sodna praksa je sicer v več zadevah zavzela enako stališče kot nižji sodišči v konkretnem primeru, vendar pa bi bilo treba v slednjem upoštevati očitno nesorazmerje med teoretično možnostjo koristi in dejansko koristjo, ki je v resnici ni bilo.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tem strogim formalnim zahtevam toženec ni zadostil. Navedel je sicer pravno pravilo, ki je bilo po njegovem prepričanju kršeno (198. člen Obligacijskega zakonika), ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, predvsem pa ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja; gre za opustitev, po pomenu primerljivo z opustitvijo navedbe tožbenega zahtevka v tožbi.

6. Kršitev formalnosti, zahtevanih v četrtem odstavku, je z določbo šestega odstavka 367. b člena ZPP sankcionirana z zavrženjem predloga. Zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrglo.