Jedro

Pri odločanju o ugovoru litispendence in res iudicati (ZPP čl. 288) je potrebno poleg izreka sodbe ali vsebine tožbenega zahtevka, upoštevati tudi dejansko stanje, ki je podlaga zahtevka in pa pravno pravilo. Zato je potrebno pri presoji ali je ugovor utemeljen, upoštevati vse troje in ne zgolj izreka oz. tožbenega zahtevka stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep tega sodišča opr. št. R 29/04 z dne 28.1.2005 vzdrži v veljavi tako, da je nasprotna stranka I. P. dolžna izprazniti poslovne prostore, ki so v pritličju stanovanjskega objekta K. ..., V. in jih proste oseb izročiti v posest predlagateljici, tožnici B. G. in da je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške postopka. Ugotovilo je, da je bila s toženo stranko sklenjena najemna pogodba za določen čas, za 10 let in sicer za najem poslovnih prostorov v pritličju stanovanjske hiše K. ... v V. Sodišče je glede na toženčev ugovor ugotovilo, da je tožeča stranka vložila predlog za izpraznitev pred potekom dogovorjenega roka, zato je zahtevku za izpraznitev ugodilo in tožencu tudi naložilo povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila in s pritožbo uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP. V obširni pritožbi očita sodišču več kršitev. Meni, da je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda pri Okrajnem sodišču v Celju, opr. št. R 39/2005. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 12.5.2006 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je najemna pogodba odpovedana, sklep pa je postal pravnomočen 20.6.2006, vendar je tožena stranka v tej zadevi vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, zato sodišče ne bi smelo ponovno odločati o istem zahtevku. Sodišču pa tudi očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je odločilo, da je bila najemna pogodba z dne 18.11.1993 sporazumno podaljšana. Sodišče je spregledalo, da mora biti najemna pogodba sestavljena v pisni obliki, napačno pa je štelo pisni dogovor o pričetku plačevanja najemnine za podaljšanje najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z določbo II. odst. 6. čl. Pogodbe zaključiti, da je bila pogodba obnovljena za nedoločen čas. Sodišče pa je tudi napačno zaključilo, da je tožničina sestra kot pooblaščenka tožnice kontaktirala s tožencem in da ji je toženec povedal, da rok za izpraznitev še ni pretekel. Sodišče bi moralo verjeti toženčevi izpovedbi, ki je podprta tudi z listinskimi dokazi. Ugovarja pa tudi pasivno legitimacijo, ker naj bi bila najemna pogodba sklenjena z zasebnim zdravnikom in ne z fizično osebo. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sodba v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in da se tožeči stranki naloži tudi povrnitev njeni stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pravočasna pritožba je bila posredovana tožeči stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede ugovora razsojene stvari: Pod opr. št. P 39/2005 je Okrajno sodišče v Celju izdalo izpraznitveni nalog, s katerim je pod tč. 1 ugotovilo, da je najemodajalka odpovedala najemno pogodbo, zato je tožena stranka I. P. dolžna izprazniti poslovne prostore in jih proste oseb in stvari izročiti tožeči stranki in da ji je dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklep o izpraznitvi je bil izdan 12.5.2006 in postal pravnomočen 20.6.2006. Ta sklep je bil izdan na podlagi tožničine odpovedi v skladu s 24. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki določa, da najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo, s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba in ki ne sme biti krajši od enega leta.

Pravna podlaga za izpraznitev poslovnega prostora je v obravnavani zadevi v določbah najemne pogodbe, ki sta jo dne 18.11.1993 sklenila tožničina pravna prednica D. S. (umrla 4.3.2003) s tožencem I. P. ter v določbi 27. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP), ki določa, da najemna pogodba, ki je bila sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. V obeh zadevah gre za različni pravni podlagi in za odpovedi z različnimi učinki in na podlagi različnega dejanskega stanja.

Pri odločanju o ugovoru litispendence in res iudicata (ZPP čl. 288) je potrebno poleg izreka sodbe ali vsebine tožbenega zahtevka, upoštevati tudi dejansko stanje, ki je podlaga zahtevka in pa pravno pravilo. Zato je potrebno pri presoji ali je ugovor utemeljen, upoštevati vse troje in ne zgolj izreka oz. tožbenega zahtevka stranke. V zadevi R 39/05 je v teku pravda, v kateri se odloča na podlagi naloga za odpoved najemne pogodbe, ki naj bi bila sklenjena za nedoločen čas z ugotovitvijo, da najemodajalka odpoveduje najemno pogodbo, zato je tudi tožena stranka dolžna izprazniti poslovne prostore. V tej zadevi pa je dejanska podlaga za odpoved najemne pogodbe v posledici poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba, zato gre za dva različna zahtevka in v tem delu pritožba ni utemeljena, prav tako pa tudi ni podana očitana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Pritožnik s pritožbo izpodbija tudi dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in dokazno oceno sodišča prve stopnje. Tudi v tem delu pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obširno obrazložilo svoje zaključke o tem, da je tožnica pravočasno odpovedala najemno razmerje in da je 10-letni rok potekel, zato pogodba ni bila podaljšana za nedoločen čas. Sodišče je zaključke o tem napravilo na podlagi pisnega dogovora z dne 19.11.1994, s katerim sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se zaradi zahtevnosti obnovitvenih del in dodatnih posegov začne plačevanje najemnine kasneje, ter na podlagi ocen izpovedb tožnice in priče J. S. K., ki je po mnenju sodišča prve stopnje prepričljivo izpovedala, da ji je toženec sam navedel, da velja pogodba še do novembra 2004, pri tem pa ji je pokazal pisanje matere z dne 19.11.1994. Sodišče prve stopnje je vse dokaze ocenilo in po prepričanju pritožbenega sodišča prepričljivo in natančno obrazložilo zakaj je verjelo priči in zakaj ni verjelo tožencu, zato pritožbeno sodišče v te dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje ne dvomi.

Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da se mora najemna pogodba skleniti pisno in da ni nobenega pisnega dokumenta o podaljšanju, niso utemeljeni. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki je veljal v času sklepanja najemne pogodbe (18.11.1993) sicer res določa za pogodbo pisno obliko, vendar pa to ne pomeni, da kasnejši dogovor, ki izhaja tudi iz pisne izjave in katerega namen in vsebino je potrdila priča, sestra dolžnice, ni veljaven zgolj zaradi obličnosti. Pogodba je bila sklenjena v pravilni obliki, gre le za del pogodbenega določila, ki pa ga je sodišče, v skladu z drugimi dokazi, pravilno tolmačilo kot dogovor o podaljšanju roka.

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede ugovora pasivne legitimacije in sodišče pravilno teh dejstev, v skladu z določbo 286. čl. ZPP ni upoštelo. Toženec je, kot je navedeno v razlogih sodbe, na zadnji glavni obravnavi zatrjeval, da je bila najemna pogodba sklenjena z zasebno ordinacijo I. P., zato bi bilo potrebno pogodbo odpovedati tudi v soglasju z občino, ki je dodelila koncesijo in da bi morala biti tožena zasebna ordinacija. Sodišče je pravilno štelo, da so takšne navedbe toženca prepozne, zato so v nasprotju z 286. čl. ZPP in zato sodišče prve stopnje teh trditev v skladu z določbo IV. odst. tega člena pravilno ni upoštevalo. Pritožnik jih v pritožbi ponovno ponavlja, vendar pa teh dejstev tudi pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 353. čl. ZPP zavrniti.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.