Jedro

Po prvem odstavku 82. člena ZDR je dokazno breme za zakonitost postopka prenehanja delovnega razmerja res na strani delodajalca, vendar citirane določbe zakona ni mogoče razumeti tako, da nasprotna stranka zato nima možnosti dokazovanja, da dejstva, ki jih zatrjuje in dokazuje stranka, na kateri je dokazno breme, niso resnična.

Revizija utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov tožniku onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva (da mu je bil dopust odobren), kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče je zato preuranjeno presodilo, da je tožena stranka uspela dokazati, da tožniku nov letni dopust s strani nadrejenih ni bil odobren.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 9. 2011, s katero je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 11. 11. 2008. Posledično je zavrnilo reintegracijski in reparacijski zahtevek in odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da je tožena stranka uspela dokazati, da je tožnik neupravičeno izostal z dela v obdobju od 18. 7. 2011 do 15. 8. 2011. Tožnik se za navedeno obdobje po prekinitvi bolniškega staleža do vrnitve na delo (tega dne je bila z odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 9. 8. 2011 (v nadaljevanju: odločba ZZZS) njegova pritožba zavrnjena), z delovodjem oziroma vodjem gradbišča ni predhodno dogovoril za koriščenje letnega dopusta za tekoče leto. To je ugotovilo na podlagi izpovedb prič in listinskih dokazov. Zato ni sledilo izpovedbi tožnika, da se je v skladu z navodili nadrejenih o koriščenju dopusta za tekoče leto, z delovodjem po zaključku bolniškega staleža dogovoril za koriščenje novega dopusta.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sledilo je dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela v obdobju od 18. 7. 2011 do 15. 8. 2011. Obrazložilo je, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvajalo ostalih predlaganih dokazov z zaslišanjem tožnikovih sodelavcev, glede na to, da je bilo dejansko stanje dovolj razjasnjeno.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega ostavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje. Meni, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika, da mu je bilo poleg koriščenja starega dopusta odobreno tudi koriščenje novega dopusta. Odločitev sodišča temelji zgolj na izpovedbah vodilnih delavcev tožene stranke, ki so imeli interes za neugoden izid spora za tožnika, saj so ravno oni povzročili obravnavani zaplet s tem, ko se niso držali predpisanih navodil za odobravanje letnih dopustov zaposlenim. Poleg tega bi lahko odgovarjali za morebitno škodo, povzročeno toženi stranki, če bi tožnik s svojim zahtevkom uspel. Zato je bilo tožniku onemogočeno uveljavljanje pravic na sodišču. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka se nanaša na postopanje sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog tožnika za izvedbo dokaza z zaslišanjem prič in odločitev pritožbenega sodišča, ki je pritožbo tožnika zoper takšno ravnanje zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP (tudi pravica do izjave), ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek; stranka ima namreč pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, pri čemer ta obveznost ni absolutna. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če naj bi se z njimi ugotavljalo dejstvo, ki po pravni presoji sodišča ni relevantno, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. V dokaznem postopku sodišče tudi ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno; sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem (1). Sodišče prve stopnje je zgolj posplošeno obrazložilo, da je predlagani dokaz z zaslišanjem tožnikovih sodelavcev nepotreben zato, ker je stvar zrela za razsojo in da že izvedeni dokazi nudijo zadostno podlago za odločitev. Pritožbeno sodišče je štelo, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvajalo ostalih predlaganih dokazov z zaslišanjem tožnikovih sodelavcev, saj je že na podlagi izpovedb zaslišanih prič zaključilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. Zato v tem delu ne drži očitek revizije, da sodba sodišča druge stopnje o tem nima niti besede in zato nima razlogov o odločilnih dejstvih.

9. Sodišče prve stopnje je tako zgolj na podlagi izpovedb prič referentke za kadrovske zadeve A. Š., vodje gradbišča D. Z. in delovodje D. F. zaključilo, da se tožnik za obdobje po prekinitvi bolniškega staleža do dne vrnitve na delo z delovodjem ali vodjem gradbišča predhodno ni dogovoril za koriščenje letnega dopusta za tekoče leto.

10. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožnikovih sodelavcev, tožniku odvzelo možnost, da dokaže svoje trditve. Po prvem odstavku 82. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) je dokazno breme za zakonitost postopka prenehanja delovnega razmerja res na strani delodajalca, vendar citirane določbe zakona ni mogoče razumeti tako, da nasprotna stranka zato nima možnosti dokazovanja, da dejstva, ki jih zatrjuje in dokazuje stranka, na kateri je dokazno breme, niso resnična. Po 212. členu ZPP mora (in sme) vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katera opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.

11. Revizija utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov tožniku onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva (da mu je bil dopust odobren), kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da se je z vodjo gradbišča dogovoril za koriščenje starega letnega dopusta, naknadno pa da se je z delovodjo dogovoril tudi za koriščenje letnega dopusta za tekoče leto. Sodelavci, ki jih je predlagal kot priče, bi lahko potrdili to dejstvo, saj naj bi bili prisotni ob razgovoru tožnika z vodjem gradbišča oziroma delovodjem. V potrditev svojih navedb je tožnik predložil tudi pisne izjave teh sodelavcev, vendar se niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče do njih nista opredelili oziroma jih dokazno ocenili, čeprav jih je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo.

12. Sodišče je zato preuranjeno presodilo, da je tožena stranka uspela dokazati, da tožniku nov letni dopust s strani nadrejenih ni bil odobren. Nižji sodišči sta kršili pravico tožnika do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Ugotovljena kršitev je narekovala razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje (prvi odstavek 379. člena ZPP), ki naj v ponovljenem postopku dopolni dokazni postopek in izvede tudi dokaz z zaslišanjem prič (če bo presodilo, da pisne izjave ne zadoščajo). Nato naj izvedene dokaze ponovno oceni, pri čemer naj bo pozorno predvsem na tožnikov zagovor, ki ga je podal pred odpovedjo.

14. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS VIII Ips 167/2010 z dne 24. 1. 2012 in Galič v Ude in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005, str. 56.