Jedro

Preplačilo ima praviloma za posledico prikrajšanje na eni in okoriščenje na drugi strani; če za to ni pravnega temelja, so izpolnjeni zakonski znaki neupravičene pridobitve po 190. členu OZ, prikrajšani pa ima pravico do ustreznega povračilnega zahtevka po pravilih, ki so predpisana v 191. do 198. členu OZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbija sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Tožnica in tretja toženka krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, naj ji toženke plačajo skupaj 858,66 EUR (1. toženka 49,33 EUR, 2. toženka 409,69 EUR in 3. toženka 399,64 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnici pa je naložilo, da mora toženkam povrniti njihove pravdne stroške, in sicer prvima dvema 182,03 EUR, tretji pa 174,96 EUR, vsem z obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Tožnica se je pravočasno pritožila. Sklicuje se na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, razlogi so nejasni in med seboj v nasprotju. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je svoj zahtevek podrobno obrazložila tako po temelju kot po višini. Vztraja, da toženke niso bile upravičene do plačila za okoljsko dajatev ter za čiščenje in odvajanje odpadnih voda, saj stavba ni priključena na čistilno napravo. S tožničinim plačilom so se toženke neupravičeno obogatile. Tožnica je za vsak račun posebej navedla, koliko preveč je plačala posamezni toženki. Pojasnila je tudi, koliko oseb je živelo v stanovanju in koliko je bilo skupnih uporabnikov v stavbi. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna, je zato v nasprotju s tožničinimi navedbami in tudi s predloženimi dokaznimi listinami.

3. Na pritožbo je odgovorila samo tretja toženka, ki predlaga njeno zavrnitev. Pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da tožba ni bila sposobna za obravnavanje. Dodaja, da tožbeni zahtevek tudi po materialnem pravu ni utemeljen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožničini tožbi pripisalo nesklepčnost. Za povrh v sodbi, čeprav se ta izrecno sklicuje na četrti odstavek 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ni z ničimer pojasnilo, zakaj meni, da tožnica z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka domnevne nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti.

6. Tožba je nesklepčna, kadar iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik, ne izhaja zahtevana materialnopravna posledica. V obravnavanem primeru takšen očitek ni umesten. Tožnica v tožbi zatrjuje, da je toženkam za njihove storitve nevede plačala preveč. Preplačilo ima praviloma za posledico prikrajšanje na eni in okoriščenje na drugi strani; če za to ni pravnega temelja, so izpolnjeni zakonski znaki neupravičene pridobitve po 190. členu Obligacijskega zakonika (OZ), prikrajšani pa ima pravico do ustreznega povračilnega zahtevka po pravilih, ki so predpisana v 191. do 198. členu OZ.

7. Ugotovitev izpodbijane sodbe, da iz tožničinih navedb ni jasno, ali so bili zahtevani zneski toženkam sploh plačani, je očitno protispisna. Tožnica je namreč v tožbi za vsakega od spornih računov pregledno navedla, koliko je znašal, koliko je plačala in koliko naj bi znašalo njeno preplačilo.

8. Sodišče prve stopnje po navedenem tožnici ne bi smelo vnaprej odreči zahtevanega pravnega varstva, ne da bi resničnost njenih trditev preverilo v dokaznem postopku, seveda ob upoštevanju ugovorov, ki so jih v pravdi podale toženke. Odločitev sodišča prve stopnje je toliko bolj nerazumna zato, ker se je že lotilo izvajanja dokazov, ki jih v izpodbijani sodbi nato ni ocenilo.

9. Sodbo prve stopnje je bilo kljub navedenim pomanjkljivostim mogoče preizkusiti. Čeprav zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, je bilo sodbo treba razveljaviti zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki po drugem odstavku 350. člena ZPP predstavlja uradoma upošteven pritožbeni razlog. Sodišče druge stopnje je zato tožničini pritožbi ugodilo. Zadevo je na podlagi drugega odstavka 458. člena ZPP vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje v celoti neugotovljeno.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sodbe. Pravica do povračila teh stroškov je odvisna od končnega izida pravde, zato jo je sodišče druge stopnje v skladu s tretji odstavkom 165. člena ZPP pridržalo sodišču prve stopnje.