Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane izpraznitveni nalog v celoti v veljavi, je ravnalo nepravilno. Ponovno je odločilo o usodi izpraznitvenega naloga, ki je bil v istem postopku že pravnomočno razveljavljen. Hkrati ni (ustrezno in določno) odločilo o tožbenem zahtevku, ki sta ga tožnika uveljavljala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, opr. št. Pl 7/2019 z dne 19. 8. 2019, v celoti v veljavi (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora v roku petnajst dni povrniti tožnikoma 1.832,43 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper to odločitev se pritožuje toženec po pooblaščencu. V pritožbi med drugim navaja, da zaradi nedelujoče vodovodne in električne napeljave ni mogel uporabljati oziroma odpreti najetega lokala. Zaradi tega ni bila izpolnjena kavza najemne pogodbe (predaja delujočega lokala). Glede na to ni bil dolžan plačevati najemnine. Dodaja še, da v pravnem smislu ni šlo za "predajo" predmeta najema. Tožnika nista izpolnila svoje obveznosti, zato tudi toženec ni v zamudi z najemnino. Poleg tega je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 11. 2019 že razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Ta sklep je postal pravnomočen. Glede na navedeno ne more s sodbo razsoditi, da že pravnomočno razveljavljen nalog ostane v celoti v veljavi. Poleg tega je z razveljavljenim nalogom sodišče sodno odpovedalo najemno pogodbo, medtem ko sta tožnika na zadnjem naroku spremenila tožbo tako, da nista več zahtevala sodne odpovedi najemne pogodbe. V tem delu je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi sodbe in tožbenim zahtevkom. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnika sta podala predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 8. 2019 njunemu predlogu ugodilo in izpraznitveni nalog izdalo. Zoper ta nalog je toženec vložil obrazložen ugovor, zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 11. 2019 izpraznitveni nalog razveljavilo. Ta odločitev je postala pravnomočna.

5. Iz tretjega odstavka 29. člena ZPSPP izhaja, da se za izpraznitveni nalog smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanašajo na plačilni nalog. V skladu s sedaj veljavnim drugim odstavkom 436. člena ZPP (uveljavljenim z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP-E) se plačilni nalog v primeru obrazloženega ugovora razveljavi, sodišče pa začne z obravnavanjem glavne stvari v pravdnem postopku. V nadaljnjem postopku torej ne odloča več o tem, ali ostane izpraznitveni nalog v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se razveljavi, temveč o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

6. S tem, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane izpraznitveni nalog v celoti v veljavi, je ravnalo napačno. Ponovno je odločilo o usodi izpraznitvenega naloga, ki je bil v istem postopku že pravnomočno razveljavljen. Hkrati ni (ustrezno in določno) odločilo o tožbenem zahtevku, ki sta ga tožnika uveljavljala. Poleg vsega sta slednja na zadnjem naroku glavne obravnave popravila posamezne navedbe v svojem zahtevku, kar je sodišče prve stopnje štelo za spremembo tožbe in jo s sklepom dopustilo. Izpodbijana sodba tudi iz tega vidika ni skladna z aktualnim tožbenim predlogom.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je torej obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev že samo po sebi terja razveljavitev izpodbijane sodbe, saj bi v nasprotnem primeru sodišče druge stopnje (s popravo nepravilnega izreka) kot prvo odločalo o tožbenem zahtevku ter s tem prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ob tem gre upoštevati, da je bila ta zadeva (ob upoštevanju določenih zastojev zaradi splošno znanih epidemioloških razmer) vodena relativno ažurno in da je razveljavljena prvič, zato po oceni pritožbenega sodišča s tem ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo (razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), da o tožbenem zahtevku ustrezno odloči. 9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.