Jedro

Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prodajna pogodba za stanovanje na ..., z ID znakom ..., in garažo, z ID znakom ..., ki so jo 14. 2. 2011 sklenili tožnik in toženca, navidezna in prikriva darilno pogodbo (I. točka izreka); zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti tožencev, vračilo darila in plačilo zneska 56.000,00 EUR (II. točka izreka); zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek za preklic darila, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in plačilo 56.000,00 EUR (III. točka izreka), ter tožencema naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnika (IV. točka izreka). S sklepom z dne 8. 1. 2020 je zavrnilo predloga tožencev za vrnitev v prejšnje stanje in izdajo dopolnilne sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zoper sklep z dne 8. 1. 2020 zavrnilo. Pritožbi tožnika zoper sodbo je ugodilo in sodbo v točkah II./3. in III./4. (glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo 56.000,00 EUR) razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo, v preostalem delu II. in III. točke ter v IV. točki izreka pa je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbi tožencev je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka (glede pravdnih stroškov) razveljavilo, sicer je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

3. Toženca sta zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo. Navajata, da naj bi bile podane kršitve določb 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 1., 3., 6., 8., 12., 14. in 15. točke 339. člena ZPP. Naj bi pravočasno predlagala preložitev naroka z dne 17. 9. 2019, sodišče pa naj se do njunih opravičil ne bi opredelilo. V predmetnem postopku naj bi se lahko vsak zastopal sam. Sodišču prve stopnje naj bi predložila dve novi dokazili, ki naj ju v ponovnem postopku ne bi upoštevalo. Sodišče prve stopnje naj bi nepravilno zavrnilo predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Sodba sodišča prve stopnje naj bi bila materialnopravno napačna, vsebovala naj bi tudi procesnopravne kršitve.

4. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Uvodoma velja ugotoviti, da je obravnavana pritožba tožencev dobeseden prepis njune pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlogov za vrnitev v prejšnje stanje in izdajo dopolnilne sodbe (ki je vsebovala še prepis trditev iz pritožbe zoper sodbo ter trditev, podanih v postopku pred sodiščem prve stopnje). Vrhovno sodišče je pritožbo tožencev po vsebini obravnavalo kot pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, ki je v konkretnem primeru edino dovoljeno pravno sredstvo (če bi jo obravnavali kot revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, bi bila ta nedovoljena že zaradi njene laičnosti (tretji odstavek 86. člena ZPP), iz enakega razloga bi bila nedovoljena, če bi jo šteli za revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o predlogih tožencev za vrnitev v prejšnje stanje in za izdajo dopolnilne sodbe).

7. Sklep sodišča druge stopnje se sme na podlagi drugega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

8. V skladu z navedenim drugim odstavkom 357.a člena ZPP Vrhovno sodišče presoja samo, ali je bila uporaba kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v konkretnem primeru utemeljena; ali je drugostopenjsko sodišče odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo, pa bi lahko glede na okoliščine konkretnega primera v okviru danih zakonskih pooblastil sámo dokončno odločilo o zadevi.

9. Pritožnika izpodbijanega sklepa iz tega razloga očitno ne izpodbijata, ampak uveljavljata pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena in drugega odstavka 339. člena ZPP (poleg dobesednega ponavljanja trditev, podanih v postopku pred sodiščem prve stopnje). Ker s takimi pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ne moreta uspeti, je Vrhovno sodišče njuno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča druge stopnje potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).1

10. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

11. Senat v sestavi, navedeni v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS Cp 25/2019 z dne 12. 12. 2018 in Cp 44/2019 z dne 14. 11. 2019.