Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je višje sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je višje sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo materialno pravo?“

II. V preostalem se predlog za dopustitev revizije zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je terjala izpraznitev in izročitev shrambe, ki naj bi jo imela toženka v posesti brez pravne podlage. Tožnica je trdila, da stoji shramba na njeni nepremičnini, v postopku pa se je ugotovilo, da to drži le deloma. Tožnica je prilagodila trditve, zahtevek oprla na 100. člen SPZ in vztrajala.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da se pretežni del shrambe nahaja na nepremičnini, ki ni tožničina last (njenih je le 0,84 m2), torej tožnica zahteva izpraznitev shrambe, ki ni njena. Tožnica ob tem ni pojasnila, na kakšni podlagi zatrjuje solastnino – solastnik nima izključne pravice na realnem delu stvari, saj je razdeljena le lastninska pravica, ne stvar.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo. Glede na ugotovitev, da 79 % shrambe stoji na nepremičnini, ki ni v lasti tožnice, je zavrnilo njeno prepričanje tožnice, da to utemeljuje solastninsko pravico na shrambi – zakonske podlage ni, drugega načina pridobitve solastnine pa tožnica ni trdila. Očitno je bila shramba zgrajena preko meje (47. člen SPZ) in gre za izjemo od načela _superficies solo cedit_ – tožnica bo morala svoja razmerja urediti v nepravdnem postopku.

4. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja, da sta sodišči posegli v njeno (so)lastninsko pravico. Shramba ni razdeljena, torej je njen delež na njej 21 %, saj je vpisana kot lastnica te nepremičnine (11. člen SPZ). Po 100. členu SPZ lahko en solastnik v korist vseh uveljavlja tožbeni zahtevek, kot ga je postavila. Sodišči pravnega varstva tožnici ne moreta odreči z napotitvijo v nepravdni postopek in sklicevanjem na 47. člen SPZ. Pri tem je pomembno, da shrambo zaseda oseba, ki nima nobene pravne podlage. Sodbi pomenita zanikanje lastninske pravice in sta očitno arbitrarni. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti vprašanji: 1. Ali je pravilno materialnopravno stališče višjega sodišča v sodbi št. I Cp 156/2021 z dne 2. 9. 2021, da ker naj bi bila shramba na parcelah 62991/1 in 6992/11, obe k. o. ..., zgrajena preko meje, čeravno je na parceli 6992/11, k. o. ..., vknjižena predlagateljica kot izključna lastnica parcele, ni moč uporabiti določbe 100. člena SPZ v povezavi z 11. in 18. členom SPZ, zoper tretjo osebo, ki je v nezakoniti posesti nepremičnine, ampak določbo 47. člena SPZ? 2. Ali ima lastnik parcele, na kateri stoji del sestavine (objekta), ki stoji na dveh parcelah, od katerih je ena parcela v lasti drugega lastnika, pravico do pravnega varstva po 100. členu SPZ, zoper nelastnika, ki ima nezakonito posest sestavine – shrambe?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v 1. točki izreka tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v tem obsegu dopustilo.

7. V preostalem niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče preostali del predloga v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).