Jedro

Toženec je s posegom v skupne dele večstanovanjske stavbe brez ustreznega soglasja posegel v solastninsko pravico tožnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožečim strankam pa mora v 15 dneh povrniti 1.866,60 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh upravniku stavbe z ID znakom 000-2422 družbi A. d. d., za račun etažnih lastnikov navedene stavbe v rezervni sklad na račun A. d. d. plačati znesek 1.672,24 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2019 do plačila (I. točka izreka), tožencu prepovedalo sleherne posege v skupne dele stavbe z ID znakom 000-2422 v Ljubljani, zlasti pa izvedbo prebojev v nosilne in zunanje stene navedene stavbe, odkopavanje zemljišča in odstranjevanje vegetacije na pripadajočem zemljišču stavbe ter temu podobnih posegov (II. točka izreka) in mu še naložilo, da mora tožnikom povrniti stroške tega postopka, odmerjene na 7.035,71 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema te sodbe dalje (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil toženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne v ponovno odločanje pred sodišče prve stopnje. Navaja, da je nemogoče, da bi na način, kot trdijo tožniki, lahko vzpostavil nov vhod v svoj posamezni del. Toženčev poslovni prostor se namreč nahaja 2 m pod nivojem zemlje, zato takšna vzpostavitev vhoda ni mogoča. Toženec je poskušal zgolj sanirati nastalo stanje zaradi zamakanja v njegov poslovni prostor, saj upravnik objekta na njegove številne pozive ni reagiral, zato mu ni preostalo drugega kot da se posluži samopomoči. Na tem mestu so bile po gradbenem projektu predvidene odprtine (okna), ki kasneje niso bile izvedene. Glede slednjega je toženec predlagal zaslišanje odgovornega projektanta stavbe, vendar sodišče temu dokaznemu predlogu ni ugodilo, s čimer je absolutno bistveno kršilo določbe postopka. Povsem napačen je zaključek sodišča, da se je toženec očitno namenil na tistem mestu izdelati vrata in ne okno. Toženec na ogledu ni mogel biti prisoten. Z vlogo z dne 14. 9. 2021 je sodišče obvestil, da so prostori, ki so predmet ogleda, namenjeni neinstitucionalnemu izobraževanju, za vstop v katere bi moral toženec zagotavljati preverjanje izpolnjevanja PCT za obiskovalce. Tega ni mogel zagotoviti, saj niti prisoten ni mogel biti, ni pa želel tvegati prijave kršitve veljavnega odloka Vlade RS. Poleg tega je sodnica prve stopnje na ogled prišla na napačen kraj, saj naj bi na pravem kraju čakal pooblaščenec tožnikov, ki pa sodnice ni videl in obratno. Ključno je, da sodišče sploh ni ugotavljalo dejstva, da je v njegov posamezni del zamakalo. Če bi sodišče ugotovilo, da to drži, toženčev poseg ni bil protipraven. Izpodbijana sodba v zvezi s tem ne vsebuje razlogov, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Da je bila predhodna toplotna sanacija objekta izvedena napačno in v nasprotju z načeli dobre prakse, izhaja iz poročila sodnega cenilca in izvedenca B. B. z dne 5. 12. 2021, ki ga toženec prilaga kot dokaz. Ker je dokaz nastal po zaključku postopka na prvi stopnji, ne predstavlja nedovoljene pritožbene novote. Toženec si je želel le vzpostaviti prvotno stanje, torej stanje pred neustreznimi posegi tožnikov v objekt, s katerim je tožencem nastajala in še vedno nastaja škoda.

3. Pritožba je bila vročena tožnikom v odgovor. V njem prerekajo pritožbene navedbe, pritrjujejo razlogom sodišča prve stopnje ter predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je tožnik na zahodni strani večstanovanjske stavbe z ID znakom 000-2422, katere posamezni deli so v lasti tožnikov in toženca, v septembru 2018 izdelal odprtino dimenzije 65 x 100 cm v betonski škarpi, ki zamejuje emisijsko zelenico stavbe na njeni zahodni strani na parc. št. 000/11 k. o. ..., nato na površini cca 2,5 x 3 m zelenice odstranil travo in okrasno grmičevje ter odstranil zemljino do globine cca 2 m in izvedel preboj v zunanji zahodni nosilni steni stavbe do svojega poslovnega prostora, odprtino pa nato začasno delno zaprl z zidaki. Stanje po posegu v skupne dele stavbe je razvidno iz fotografij v prilogi A43. Nadalje ni sporno, da je toženec te posege izvedel brez soglasja etažnih lastnikov ali upravnika, brez strokovne podlage, brez predhodne statične presoje ali presoje vplivov na okolje in brez gradbenega dovoljenja.

6. V skladu z drugim odstavkom 15. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) mora za sleherni poseg v skupne dele stavbe vsak etažni lastnik pridobiti ustrezno soglasje ostalih etažnih lastnikov.1 Toženec tega soglasja ni imel. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevih trditev, da so bili vsi posegi namenjeni vzpostavitvi prvotnega stanja oziroma odpravi zamakanja njegovih prostorov. Sodišče prve stopnje je življenjsko logično in prepričljivo pojasnilo (22. točka obrazložitve), da so njegove trditve glede na naravo izvedenega posega povsem nerazumljive. Kot pravilno poudarjajo tudi tožniki v odgovoru na pritožbo, toženec ni uspel pojasniti, kako naj bi zatrjevano zamakanje oziroma vlažnost prostorov zmanjšal s prebojem zunanje stene, odkopom zelenice (celo tako, da ostane odkrit nevaren elektrovod) in izrezom betonske škarpe, ki stoji nekaj metrov od zunanjega zidu. Pravilno je tudi stališče tožnikov, da se toženec ne more sklicevati na samopomoč, ker ne gre za motenje posesti.

7. Ali je toženec želel v izrezu napraviti okno ali vrata glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje niti ni pomembno. Odločilno je, da je s posegom v skupne dele večstanovanjske stavbe brez ustreznega soglasja posegel v solastninsko pravico tožnikov (100. člen Stvarnopravnega zakonika). Posledično tudi niso utemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z neizvedenimi dokazi, to je ogleda prostorov in zaslišanja projektanta stavbe.

8. Poročilo B. B. z dne 5. 12. 2021 predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), nasprotno pritožbeno stališče je zmotno. Poleg tega, da bi lahko toženec to strokovno mnenje pridobil še pred zaključkom glavne obravnave, ne gre za dokaz ampak v skladu z ustaljeno sodno prakso kvečjemu za navedbe stranke, kot je to pravilno poudarjeno v odgovoru na pritožbo.

9. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožnikom pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer 1500 točk za odgovor na pritožbo (750 točk po tar. št. 21/1 in 100 % povečanje po tretjem odstavku 7. členu OT zaradi zastopanja 20 strank), 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar skupaj znaša 1.866,60 EUR.

1 Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih; dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi o graditvi objektov, med izvajanjem del pa mora etažni lastnik omogočiti strokovni nadzor (drugi odstavek 15. člena SZ-1).