Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče pravilno uporabilo pravila o prekluziji in o spremembi tožbe ? - ali in če, katera krivdna oblika se zahteve za priznanje odškodnine za trpinčenje ?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče pravilno uporabilo pravila o prekluziji in o spremembi tožbe ? - ali in če, katera krivdna oblika se zahteve za priznanje odškodnine za trpinčenje ?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača znesek 6.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroški postopka, višji zahtevek tožnice (za plačilo dodatnih 12.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo tako, da je prisojeno odškodnino tožnici znižalo na znesek 5.400,00 EUR, v preostalem delu pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter tožnici naložilo, da toženki povrne pritožbene stroške.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja sedem vprašanj, in sicer: - ali je sodišče pravilno uporabilo pravila o prekluziji (286. člen ZPP) ter pravila o spremembi tožbe (od 184. do 187. člena ZPP)? - ali lahko pravdna stranka mimo konkretiziranega in usmerjenega poziva sodišča po prvem naroku podaja nove navedbe in predlaga nove dokaze, ki niso v nikakršni vzročni zvezi s pozivom sodišča in njegovim vzrokom? - ali gre v primeru spremembe pravne kvalifikacije škode za spremembo tožbe ob upoštevanju določb tretjega odstavka 184. člena ZPP ali za podajanje novih navedb, za katera veljajo pravila o prekluziji? - ali gre v primeru, ko tožeča stranka po prvem naroku in mimo konkretiziranega in usmerjenega sodnega poziva navaja drugačno pravno kvalifikacijo škode (torej ne gre za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka), ob hkratnem nezvišanju tožbenega zahtevka, sploh za spremembo tožbe ali bi se morala uporabiti pravila o prekluziji? - ali gre pri mobingu oziroma trpinčenju za subjektivno ali za objektivno odškodninsko odgovornost, upoštevaje določbe 6., 7. in 8. člena ZDR-1? - ali je pri mobingu oziroma trpinčenju pomembna krivdna oblika delodajalca oziroma pri njem zaposlenih, torej ali so ravnanja izvršena namenoma ali iz malomarnosti? - ali je mobing oziroma trpinčenje mogoče izvršiti kako drugače kot namenoma? V nadaljevanju predloga navaja razloge za dopustitev vprašanj, ki se nanašajo na 1. do 4. vprašanje skupaj in 5. do 7. vprašanje skupaj in pri tem utemeljuje nepravilnost odločitve sodišč v zvezi s temi vprašanji. Uveljavlja tudi kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s presojo sodišča druge stopnje o spremembi tožbe in v zvezi s pomanjkljivo obrazložitvijo elementa odškodninske odgovornosti. Navaja tudi, da naj bi bili sodbi obremenjeni z bistveno kršitvijo določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP. Bistvenih kršitev določb postopka sicer toženka ne izpostavlja posebej.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so glede prvega vprašanja (ki ga predlagatelj smiselno konkretizira v nadaljnjih treh vprašanjih), podani razlogi za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP. Prav tako ugotavlja razloge za dopustitev revizije, ki se nanašajo na vprašanje odgovornosti delodajalca za trpinčenje, pri čemer je vprašanja predlagatelja iz 5., 6. in 7. točke preoblikovalo, tako kot je razvidno iz izreka sklepa.