Jedro

Ker je tožnica zatrjevala priposestvovanje celotne nepremičnine, so v takem primeru toženci kot solastniki nepremičnine navadni sosporniki.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je trdila, da je že njena pravna prednica na spornih nepremičninah, ki so v solasti tožencev, pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem. Sodišče prve stopnje je zoper četrto toženko izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožnica solastnica spornih nepremičnin do 1/5, v preostalem (glede prvih treh tožencev, ki so bili solastniki do 4/5) pa je zahtevek tožnice za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zavrnilo.

2. Zoper zamudno sodbo sodišča prve stopnje so vložili pritožbo vsi toženci. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvih treh tožencev zavrglo, ker je presodilo, da toženci niso v položaju enotnih sospornikov, pritožbo četrte toženke pa zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagajo toženci predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je predlog prvih treh tožencev nedovoljen, ker nimajo legitimacije za vložitev predloga (drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predlog vlagajo zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena pritožba četrte toženke, s katero niso v položaju enotnih sospornikov. Tožnica je namreč zahtevala ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem na celotni nepremičnini, ki je bila v solasti tožencev. Ker je zatrjevala priposestvovanje celotne nepremičnine, so v takem primeru toženci kot solastniki nepremičnine navadni sosporniki.(1) Vrhovno sodišče je zato moralo predlog prvih treh tožencev za dopustitev revizije zavreči (377. člen ZPP). Glede na obrazloženo bi lahko torej predlog za dopustitev revizije vložila le četrta toženka, vendar pa odvetnik zanjo ni predložil pooblastila za vložitev predloga za dopustitev revizije. Ker Vrhovno sodišče ne sme pozivati strank k popravi ali dopolnitvi vlog ali predložitvi pooblastil (383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP), predlog tako tudi v tem delu ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 98. člena in 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Prim. odločbo VS RS II Ips 1030/2008 z dne 16. 2. 2012. Drugače pa je treba obravnavati situacijo, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem le na delu nepremičnine. Takrat bi dejansko šlo tudi za delitev nepremičnine, kjer bi bili solastniki v položaju nujnih sospornikov. Prim. odločbo VS RS II Ips 328/2010 z dne 17. 2. 2011.