Jedro

Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je podan, če stranki z nezakonitim ravnanjem, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obstoj možnosti za predlagatelja doseči ugodnejšo odločbo je predpostavka za dovoljenost obnovitvenega predloga in mora zato biti podana pri uveljavljanju vseh obnovitvenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Prvi nasprotni udeleženec mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti predlagatelju 61 EUR stroškov pritožbenega postopa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je odločilo, da se predlog prvega nasprotnega udeleženca za obnovo postopka pred tem sodiščem zavrne.

2. Zoper takšen sklep je prvi nasprotni udeleženec vložil pritožbo. Navaja, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo iz razloga, ker v prvotnem postopku navkljub navedbam ni predložil dokazil - gradbenega dovoljenja, darilne pogodbe in zemljiškoknjižnega izpiska, iz katerih je razvidno, da je bil predmet nakupa na dražbi točno določen del nepremičnine in ne zemljišče, kjer stoji prizidek. Dokazujejo tudi, da je pridobil vsa potrebna soglasja takratnega solastnika za gradnjo prizidka. Ker višje sodišče teh listin ob reševanju pritožbe ni našlo v spisu, je pritožbo zavrnilo. Pritožnik je po odločitvi višjega sodišča spis pregledal in ugotovil, da je pomotoma v spisu zavedeno, da teh listin v spisu ni, čeprav so. To napako je storilo sodišče prve stopnje na vpisniku. Ker odločba višjega sodišča temelji na protispisnih podatkih in na odsotnosti listin, ki so bile pravočasno in v zadostnem številu vložene v spis, je to podlaga za obnovo postopka. Višje sodišče bi moralo ugotavljati upravičenost predloga za obnovo glede na očitno kršitev oz. napako sodišča ob vpisu listin. Gre torej za postopek dovoljenosti in upravičenosti obnove postopka zaradi razlogov o katerih ni dvoma, sodišče pa je mnenja, da kljub upoštevanju predloženih listin ne bi odločilo drugače. Zakaj je višje sodišče prišlo do takšnega zaključka, po drugi strani pa je v prejšnjem odločanju ugotovilo, da ti dokazi niso v spisu in jih ne more upoštevati, pa kaže na to, da imata dva senata pritožbenega sodišča različni mnenji (odločitev v prvem sojenju je oprta na pomakanje dokazov). Odločilno vprašanje v tem postopku je, kaj je bil predmet nakupa na dražbi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Iz spornih listin izhaja, da je bil predmet nakupa delež na stanovanju in ne zemljišče. To pa pomeni, da predlagatelj ni mogel postati solastnik deleža na prizidku, saj ni bil lastnik zemljišča. V letu 2006, ko je tekel izvršilni postopek, se etažna lastnina ni vpisovala. Zato je do takšnega stanja prišlo. Tudi če bi nosilni razlog sodišča druge stopnje v sklepu o zavrnitvi predloga za obnovo držal, pa je treba upoštevati, da je za obnovo treba ugotoviti razlog za dovolitev takšne obnove, ne pa enostavno vsebinsko odločati o takšni pritožbi, čeprav je obnovitveni razlog podan ter posledično zavrniti predlog. Ves čas postopka je prvi nasprotni udeleženec zatrjeval in dokazoval, da je izključni lastnik pritličja hiše in zemljišča ter prizidka ter to utemeljil s spornimi listinami, ki so bile pravočasno predložene sodišču, a neupoštevne. Izpostavlja, da je prizidek zgradil izključno sam, zato bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati vrednost nepremičnine brez vrednosti zemljišča in prizidka. Ker pa je sodišče z napadenim sklepom odločalo o obnovi postopka, a zahtevek zavrnilo vsebinsko, je podana kršitev materialnega prava kot bistvena kršitev določb postopka.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, s katerim se uveljavlja materialnopravna zmotna presoja sodišča glede predmeta delitve in opredelitve njegove vrednosti, ni dovoljen. Obnova postopka je namreč izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljaviti prejšnje pravnomočne odločbe, ki se lahko vloži le iz taksativno navedenih obnovitvenih razlogov (394. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ne pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava.(1)

6. Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je podan, če stranki z nezakonitim ravnanjem, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obstoj možnosti za predlagatelja doseči ugodnejšo odločbo je predpostavka za dovoljenost obnovitvenega predloga in mora zato biti podana pri uveljavljanju vseh obnovitvenih razlogov.(2) Sodišče tako ni ravnalo napak, ko je presojalo, ali bi upoštevanje listin, ki jih je prvi nasprotni udeleženec priložil predlogu, lahko privedlo do zanj ugodnejše odločitve o pritožbi. Zmotno je pritožnikovo naziranje, da je bil nosilni razlog zavrnitve pritožbe prvega nasprotnega udeleženca nepredložitev omenjenih dokaznih listin. Iz sklepa pritožbenega sodišča izhaja, da razlog za zavrnitev pritožbenega stališča o tem, da je bil podan spor o predmetu delitve oz. o velikosti solastninskih deležev, ni bil v pomanjkanju dokazov, ki bi utemeljevali sklepčne navedbe nasprotnih udeležencev, ampak v pomanjkanju navedb, ki bi mogle utemeljiti zaključek, da je bil predmet prodaje v izvršilnem postopku določen del nepremičnine in ne solastniški delež na nepremičnini, ki je predmet delitve v tem postopku. Pri prodaji nepremične stvari v izvršilnem postopku gre namreč za originarno, ne pa za derivativno pridobitev lastninske pravice, zato za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočni sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče.(3) Glede na določilo 48. člena Stvarnopravnega zakonika morebitno soglasje lastnika nepremičnine k izvedbi vlaganj ne zadostuje za pridobitev (so)lastninske pravice. Glede na nesklepčne trditve prvega nasprotnega udeleženca o izključni lastnini oz. višjem solastniškem deležu na nepremičnini, ki je predmet delitve, je sodišče pravilno presodilo, da tudi, če bi upoštevalo zadevne dokazne listine, to ne bi moglo privesti do ugodnejše odločitve zanj. Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP tako ni podan. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

7. Prvi nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni uspel, mora predlagatelju povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo, povečano za davek na dodano vrednost in skupno znašajo 61 EUR. Nagrada za delo odvetnikov je odmerjena v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (tar. št. 3220). O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je sodišče druge stopnje odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 227/2014 z dne 23. 10. 2014 in S. Triva, M. Dika, Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb 2004, str. 742. Op. št. (2): L. Ude. v L. Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 585. Op. št. (3): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 100/2012 z dne 29. 8. 2013 in V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 311.