Jedro

Pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, tako da za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče.

Izrek

I. Pritožba drugega nasprotnega udeleženca in tretje nasprotne udeleženke se zavrže. II. Pritožbi prvega nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 10. 2013 spremeni tako, da se znesek 136.474 EUR zniža za 10.610,32 EUR, znesek 11.373 EUR pa se zniža za 884,36 EUR.

III. Sicer se pritožba tretjega nasprotnega udeleženca zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 10. 2013 v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

IV. Pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 10. 2013 potrdi.

V. Vsak udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina parc. št. 201/98, k. o. X. (ID znak 000), v solasti predlagatelja do 48/100, prvega nasprotnega udeleženca do 44/100 in ostalih dveh nasprotnih udeležencev do 4/100, razdruži tako, da stvar pripade prvemu nasprotnemu udeležencu, on pa predlagatelju izplača solastninski delež v višini 136.474 EUR, nasprotnima udeležencema pa po 11.373 EUR na način in v rokih, določenih v skladu z zakonom.

2. Z drugim izpodbijanim sklepom so bili izvedencu za dopolnitev mnenja priznani nagrada in stroški v skupnem znesku 158,70 EUR.

3. Nasprotni udeleženci v pritožbi zoper prvi izpodbijani sklep uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da je prvi nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju izplačati 97.503,84 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu in tretji nasprotni udeleženki pa po 8.125,32 EUR, in da se pri odmeri stroškov upošteva, da so bile dodatne cenitve nepotrebne in izvedene po predlagateljevem predlogu, ki je bil deležen brezplačne pravne pomoči in oproščen plačila stroškov postopka, ali pa naj izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nasprotni udeleženci so ves čas postopka zatrjevali, da je bila pravna prednica predlagatelja 4/5 solastnica stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše na T., da je bil predmet dražbe zaradi neizvedenega etažiranja opisen, za zemljiško knjigo pa določen delež 48 %. Šlo je za prodajo točno določenega dela nepremičnine, ki mu je pripadal le dostop in del dvorišča, namenjen parkiranju, ki ostane v souporabi. Ostalo ni bilo predmet prodaje na dražbi. V zvezi s tem so predložili sodno poravnavo o razdelitvi nepremičnine med pravnimi predniki udeležencev z dne 27. 6. 1988, ki je morala biti upoštevana ob prodaji dela nepremičnine na dražbi. Ker predlagateljeva pravna prednica ni bila nikoli solastnica zemljišča niti česa drugega v hiši kot stanovanja v prvem nadstropju, bi moralo sodišče, če bi bilo to sporno, (pa ni bilo) napotiti udeleženca z manj verjetno trditvijo na pravdo, pa tega ni storilo. Nasprotni udeleženec je pridobil dovoljenja za izgradnjo prizidka in soglasje vseh tedanjih solastnikov v času, ko predlagatelj še ni bil solastnik. Ob upoštevanju izvedenskega mnenja, da vrednost stanovanja znaša 116.000 EUR, bi bil predlagatelj upravičen do 92.800 EUR, brez korekcije v višini 3,27 % pa do 89.765,44 EUR. Izračun vrednosti izplačila pa je napačen tudi v primeru neupoštevanja vrednosti prizidka. Tako izvedenec kot sodišče sta spregledala, da je v cenitvi z dne 16. 2. 2012 pri obračunu vrednosti nepremičnine upoštevana tudi vrednost celotnega zemljišča in da se je lahko vrednost celotnega zemljišča parc. št. 201/98, k. o. X., povečala le za vrednost objekta – prizidka brez zemljišča, ki je že bilo ovrednoteno. Vrednost stanovanjske stavbe in zemljišča je 203.133 EUR, vrednost prizidka pa 56.531 EUR, kar pomeni, da je 48/100 predlagateljev delež vreden 124.638,72 EUR. Glede na to in upoštevaje edino realno vrednost nepremičnin, ki so jih kupili predlagateljevi pravni predniki, bi mu lahko pripadal največ znesek 97.503,84 EUR. Pri obračunu stroškov bi bilo treba upoštevati, da nasprotni udeleženci niso v ničemer prispevali k temu, da je bil postopek tako dolg in da je bilo izdelanih toliko izvedenskih mnenj, ter da je bila predlagateljeva ocena vrednosti spora bistveno višja od dejansko ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki je predmet razdružitve. Zato bi moralo sodišče večji delež stroškov naložiti predlagatelju.

4. V pritožbi zoper drugi izpodbijani sklep predlagatelj trdi, da dopolnitev mnenja z dne 17. 9. 2013 ne odgovarja na sklep sodišča z dne 27. 6. 2013. Gre le za eno pisno stran, pa še to je neresnično in se na kraju samem ni dogajalo. Fotografije so bile posnete 9. 7. 2013. Iz mnenja ni razvidno, da bi zahtevalo dodatno delo. Ne gre za delo, kot je zmotno ovrednoteno v izpodbijanem sklepu. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

5. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo nasprotnih udeležencev. Izvedenec je v odgovoru na predlagateljevo pritožbo navedel, da je moral odgovoriti na pripombe predlagatelja in da je to zahtevalo tudi študij arhiviranega spisa. Predlagatelj je odgovoril na njegove navedbe.

6. Pritožba zoper sklep o delitvi solastnine je delno utemeljena. Pritožba zoper sklep o stroških ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o delitvi solastnine

7. Za dovoljenost pritožbe mora biti podan pritožnikov pravni interes (343. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). To pomeni, da mora ugoditev pritožbi prinesti pritožniku konkretno in neposredno pravno korist. Za znižanje višine izplačila na račun njunih solastninskih deležev, za kar se drugi nasprotni udeleženec in tretja nasprotna udeleženka zavzemata v pritožbi, ne izkazujeta pravnega interesa.

8. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, v skladu z drugim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev) (četrti odstavek). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (peti odstavek).

9. Pritožbeni očitki v zvezi z neupoštevanjem njegovih navedb, da sta predlagateljeva prednika pridobila lastninsko pravico le na stanovanju v prvem nadstropju stanovanjske hiše na T., ne pa 48/100 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je predmet delitve, niso utemeljeni.

10. Predlagatelj je že v predlogu za delitev solastnine navedel, da je 48/100 solastnik nepremičnine. Nasprotni udeleženci temu niso ugovarjali, so pa vztrajali, da izvedenec opravi cenitev nepremičnine, ne da bi upošteval vrednost prizidka, zgrajenega potem, ko sta predlagateljeva prednika pridobila solastninsko pravico z nakupom na javni dražbi v izvršilnem postopku (1). Pri enakem stališču so vztrajali tudi po izvedbi dokaza z izvedencem glede vrednosti nepremičnine, ki ni upošteval vrednost prizidka, ne da bi svoje stališče posebej obrazložili. Tudi potem, ko je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o prekinitvi postopka, s katerim je bil predlagatelj napoten na pravdo za ugotovitev, da lastništvo nepremičnine ne ustreza njegovemu 48/100 solastninskemu deležu, in zavzelo stališče, da nasprotni udeleženci zgolj z izgradnjo prizidka niso pridobili lastninske pravice glede dela nepremičnine, na kateri prizidek stoji, in da so zato oni tisti, ki morajo dokazovati drugačno lastninsko stanje od zemljiškoknjižnega, niso podali nobenih navedb. Po dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerem je bila ocenjena tudi vrednost prizidka, so navedli, 1) da je bil prizidek zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi soglasja vseh solastnikov, 2) da je bil predmet prodaje v izvršilnem postopku le idealni delež štirisobnega stanovanja v nadstropju stanovanjske hiše s pripadajočim delom kurilnice in zemljiščem, ki služi za dostop in se v zvezi s tem sklicevali na darilno pogodbo, ki je niso predložili, in 3) da predlagatelj ni sofinanciral izgradnje in zato ni lastnik prizidka. Predlagatelj je na zadnjem naroku vztrajal, da je solastnik celotne nepremičnine, in navedel, da v trenutku, ko je prejšnja solastnica dala soglasje v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ni bila več solastnica, njegova prednika pa soglasja za gradnjo nista dala. Nasprotni udeleženci niso nasprotovali zadnji navedbi, ampak ugovarjali le, da je podana prepozno.

11. Opisano ravnanje nasprotnih udeležencev v postopku ne potrjuje njihove pritožbene navedbe, da so ves čas postopka zatrjevali, da je bil predmet prodaje na javni dražbi določen del nepremičnine in ne solastninski del, in da so navedeno izkazovali s predložitvijo sodne poravnave o razdelitvi nepremičnine, ki je morala biti upoštevana v postopku prodaje v izvršilnem postopku. Poleg tega gre pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, tako da za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče (2). Nasprotni udeleženci niso navedli okoliščin, ki bi ob navedenem materialnopravnem izhodišču utemeljevale morebiten zahtevek bodisi za obstoj izključne lastninske pravice na delu nepremičnine bodisi za višji solastninski delež. V takem položaju sodišče ni bilo dolžno prekiniti postopka in nasprotnih udeležencev napotiti na pravdo. Ker takega predloga niso podali, se o tej hipotetični možnosti niti ni bilo dolžno izreči v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Ob rob pritožbeni navedbi, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano v času, ko predlagatelj še ni bil solastnik, pritožbeno sodišče dodaja, da že iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja na pravilnem razumevanju 48. člena Stvarnopravnega zakonika temelječe stališče, da morebitno soglasje lastnika nepremičnine k izvedbi vlaganj ne zadostuje za pridobitev (so)lastninske pravice.

12. Posledično so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o napačnem izračunu vrednosti predlagateljevega solastninskega deleža. 13. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je v ugotovljenih vrednostih zemljišča in stavb dvakrat upoštevana vrednost zemljišča pod prizidkom in zemljišča, ki ga je izvedenec opredelil kot pripadajoče zemljišče k prizidku. V sklepu je vrednost nepremičnine izračunana na podlagi ugotovitve izvedenskega mnenja o vrednosti celotne nepremičnine z izjemo prizidka (kot stavbe) v višini 203.133 EUR in ugotovitve o vrednosti prizidka v višini 81.188 EUR. Iz mnenja in njegove dopolnitve izhaja, da je bila v obeh mnenjih upoštevana vrednost pripadajočega zemljišča k prizidku, ocenjena na 22.105 EUR.

14. Ni pa utemeljen pritožbeni izračun, ki izhaja iz izvedenčeve ugotovitve o neamortizirani vrednosti vlaganj v prizidek. Glede na to, da je tudi pri vrednosti ostalega dela nepremičnine upoštevana tržna vrednost, in da tudi izpodbijani sklep izhaja iz izvedenčeve ugotovitve o tržni vrednosti prizidka (s pripadajočim zemljiščem), pritožnik pa teh ugotovitev ne izpodbija, niti ne obrazloži svojega drugačnega stališča, je pri izračunu treba upoštevati ugotovitve o tržni vrednosti dela nepremičnine s prizidkom.

15. Navedeno pomeni, da vrednost nepremičnine znaša 262.216 EUR (203.133 EUR + 81.188 EUR – 22.105 EUR). Vrednost predlagateljevega deleža v višini 48/100 tako znaša 125.863,68 EUR, vrednost deležev drugega nasprotnega udeleženca in tretje nasprotne udeleženke v višini po 4/100 pa po 10.488,64 EUR.

16. Neutemeljen je pritožbeni očitek glede odločitve o stroških postopka. Dopolnitev izvedenskega mnenja je bila potrebna (tudi) zaradi vztrajanja nasprotnih udeležencev, da je za odločitev relevantna ocena vrednosti nepremičnine brez prizidka. Neutemeljen je tudi očitek o previsoko ocenjeni vrednosti nepremičnine v opredeljeni vrednosti spora. Predlagatelj je vrednost spora opredelil z zneskom 150.000 EUR, vrednost nepremičnine po izvedenskem mnenju, odločilne za določitev vrednosti spora (tar. št. 12 Zakona o sodnih taksah – ZST) pa znaša prek 200.000 EUR.

17. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo drugega nasprotnega udeleženca in tretje nasprotne udeleženke zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pritožbi prvega nasprotnega udeleženca zoper sklep pa delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se znesek 136.474 EUR zniža za 10.610,32 EUR (sedaj 125.863,68 EUR), znesek 11.373 EUR pa se zniža za 884,36 EUR (sedaj 10.488,64 EUR) (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sicer je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 10. 2013 v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep o nagradi in stroških za dopolnitev izvedenskega mnenja

18. Kot je bilo navedeno že v sklepu o pritožnikovi pritožbi zoper prvi sklep o priznanju nagrade in stroškov izvedencu, ima izvedenec v skladu z 249. členom ZPP pravico do nagrade, ko opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.

19. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma v pravilnost ocene, da je izvedenec odgovoril na predlagateljeve pripombe in da ovrednotenje dela temelji na pravilni uporabi določb Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, navedenih v izpodbijanem sklepu.

20. Po navedenem in po ugotovitvi, da po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo zoper sklep o stroških izvedenskega mnenja zavrnilo in ga potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

(1) Te niso predložili, v postopku na prvi stopnji pa so se v zvezi s tem sklicevali na prav tako nepredloženo darilno pogodbo.

(2) Prim. npr. sklep VS RS II Ips 100/2012 z dne 29. 8. 2013.