Jedro

Ob zahtevani procesni skrbnosti stranke za utemeljitev pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva bi tožnik v predlogu moral trditi in izkazati, ali, kdaj in s kakšnim zneskom je ocenil vrednost tudi podrejenega tožbenega zahtevka. Ker tega ni storil, je ostala vrednost revizijsko spornega podrejenega tožbenega zahtevka neocenjena.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je bila v prvem sojenju pravnomočno zavržena tožba v delu z glavnim tožbenim zahtevkom za sklenitev kupne pogodbe za vojaško stanovanje, v drugem sojenju pa je bil zaradi zastaranja zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek za sklenitev najemne pogodbe za to stanovanje. Sodišče druge stopnje je v drugem pritožbenem odločanju zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo zavrnilno prvostopenjsko sodbo.

2. Tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi zatrjuje materialnopravno zmotno odločitev o zastaranju ter utemeljuje, zakaj je vprašanje obstoja njegovega upravičenja pomembno pravno vprašanje.

3. Predlog ni popoln.

4. Preden vrhovno sodišče odloči o obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti obstoj formalnih pogojev za njeno dovoljenost, med drugim tudi tistih iz 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po novi ureditvi je revizija dovoljena v sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo dopusti sodišče, ni pa dovoljena, če tako določa zakon ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. V razponu med obema navedenima zneskoma torej vrhovno sodišče revizijo lahko dopusti. Vendar tega ne more storiti, če bi se v kasnejši fazi postopka lahko izkazalo, da revizija ni dovoljena že po samem zakonu, da torej vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe ne presega 2.000 EUR.

5. Iz narave pravnega sredstva, zlasti izrednega, izhaja, da mora vlagatelj izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo dovoljenost. Od vlagatelja se torej zahteva določena procesna skrbnost, ki zajema tudi utemeljevanje pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva. Uradne dolžnosti sodišča za raziskovanje manjkajočih podatkov za presojo dovoljenosti izrednega pravnega sredstva ni.

6. Iz razlogov sodb obeh sodišča izhaja, da je tožnik v tožbi najprej zahteval sklenitev kupne pogodbe za sporno stanovanje, tožbeni zahtevek za sklenitev najemne pogodbe pa je uveljavljal kasneje in kot podrejeni tožbeni zahtevek. Ker je bilo o tožbi glede glavnega tožbenega zahtevka pravnomočno odločeno že v prvem sojenju, je v sedanji fazi postopka sporna le še odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku.

7. Tožnik v obravnavani zadevi ni zadostil zahtevi za ustrezno procesno skrbnost stranke. Iz zbranih podatkov izhaja samo, da je ob vložitvi tožbe s tožbenim zahtevkom za sklenitev kupne pogodbe vrednost spora ocenil z zneskom 2,100.000 SIT. Vrednost navedenega zneska v EUR, torej 8.763,14 EUR, je povzel tudi v predlogu za dopustitev revizije. Vendar ta navedba ne pomeni vrednosti revizijsko izpodbijanega dela sodbe, saj tožnik izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku za sklenitev najemne pogodbe. Ob naknadnem uveljavljanju podrejenega tožbenega zahtevka tožnik ni ocenil vrednosti spremenjenega dela tožbe in česa takega v predlogu za dopustitev revizije niti ne zatrjuje. Ob zahtevani procesni skrbnosti stranke za utemeljitev pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva bi v predlogu moral trditi in izkazati, ali, kdaj in s kakšnim zneskom je ocenil vrednost tudi podrejenega tožbenega zahtevka. Ker tega ni storil, je ostala vrednost revizijsko spornega podrejenega tožbenega zahtevka neocenjena. S tem pa je onemogočena presoja, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, da revizijska vrednost izpodbijane sodbe presega 2.000 EUR. Izostanek opredelitve revizijske vrednosti spora je pomanjkljivost, ki je v postopku s predlogom za dopustitev revizije (tako kot v postopku z revizijo – pravno mnenje občne seje VS RS s 26. 6. 2002) ni mogoče odpraviti.

8. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožnikov nepopoln predlog za dopustitev revizije.