Jedro

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je kot upnica zoper dolžnika M. B. vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila terjatve v znesku 15.720,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, zato se je postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog v pravdnem postopku. Ker je dolžnik tekom postopka umrl, je sodišče postopek nadaljevalo z dolžnikovimi dediči kot toženo stranko. Na strani tožeče stranke je G. P. priglasil stransko intervencijo. Tožena stranka je njegovi intervenciji nasprotovala, sodišče pa je s sklepom z dne 2. 12. 2015 njegovo stransko intervencijo dopustilo. V končni odločbi je razsodilo, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku 2. točke izreka tega sklepa, tako da so tožene stranke dolžne plačati tožeči stranki 10.490,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2014 dalje do plačila, v preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka. V pritožbi zoper sodbo je tožena stranka izpodbijala tudi odločitev (sklep) sodišča prve stopnje o dopustitvi stranske intervencije. Sodišče druge stopnje je pritrdilo pritožbenim navedbam tožene stranke, da G. P. ni izkazal pravnega interesa za stransko intervencijo (temveč le ekonomski interes, ki pa za stransko intervencijo ne zadostuje) in da je zato odločitev sodišča prve stopnje o stranski intervenciji zmotna. Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje s tem, ko je dopustilo stransko intervencijo, sicer prekršilo določbo 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar, kot obrazloži, ta kršitev ni v ničemer vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj navedbe stranskega intervenienta na poravnalnem naroku in prvem naroku dne 2. 12. 2015 ne spreminjajo in dopolnjujejo navedb in trditev tožnice. Prisotnost intervenienta na obravnavi pa tudi ne izključuje možnosti sodišča, da opre svojo odločitev na njegovo pričevanje. Pritožbo tožene stranke je v celoti zavrnilo in v izpodbijanem obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. Pretežni del njenih očitkov pritožbenemu sodišču se nanaša na nepravilno dopuščeno stransko intervencijo. Zlasti se ne strinja s presojo, da ugotovljena kršitev določbe 199. člena ZPP o stranski intervenciji ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Po njenem mnenju je takšen zaključek neutemeljen in prehiter. Že iz zapisnika o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 2. 12. 2015 je razvidno, da je G. P. v vlogi stranskega intervenienta podal obširne navedbe, ki so bile nato tudi upoštevane pri odločitvi sodišča prve stopnje in posledično tudi pri odločitvi sodišča druge stopnje. Sodišči sta torej na navedbe stranskega intervenienta oprli svojo odločitev, kar je pravno nedopustno in zato ne drži zaključek sodišča druge stopnje, da navedbe stranskega intervenienta niso bile upoštevane. Zaradi nepravilno dopuščene stranske intervencije je bila zagrešena tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka o zaslišanju prič. G. P. je bil namreč vseskozi prisoten na narokih za glavno obravnavo, seznanjen je bil z vsemi navedbami obeh pravdnih strank, prisoten je bil tudi ob zaslišanju tožnice, ki ji je celo zastavljal vprašanja. Njegovo zaslišanje je bilo izvedeno šele po zaslišanju tožnice ter po tem, ko je bil skozi celoten postopek prisoten v razpravni dvorani ter bil tako seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi predmetnega postopka. Glede na to, da bi lahko G. P. v konkretnem postopku nastopal zgolj kot priča, ta pa je po stališču tožene stranke na naroku lahko prisotna le ob svojem zaslišanju, je potrditvah tožene stranke podana bistvena kršitev pravil postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj sta sodišči svojo odločitev v bistvenem delu oprli ravno na izpovedbo G. P. Po njenem mnenju izjave in navedbe G. P. nikakor ne bi smele biti upoštevane oziroma bi morale biti iz spisa izločene. V zvezi s temi očitki tožena stranka predlaga dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: - Ali lahko sodišče prve ali druge stopnje opre svojo odločitev in obrazložitev na navedbe priče oziroma stranskega intervenienta, za katerega je izkazano, da dejansko nima oziroma ne bi smel imeti statusa stranskega intervenienta. - Ali sta sodišči prve in druge stopnje z dopustitvijo in upoštevanjem navedb, izpovedbe in tudi vprašanj, ki jih je stranski intervenient (ki ni izkazal pravnega interesa za stransko intervencijo in je bila ta neutemeljeno dopuščena) postavljal strankam ob njihovem zaslišanju, kršili načeli dispozitivnosti pravdnega postopka in razpravno načelo. - Ali lahko sodišče prve in druge stopnje svojo odločitev in obrazložitev opre na izpovedbo priče, ki je bila pred svojim zaslišanjem prisotna na vseh procesnih dejanjih sodišča, vključno z zaslišanjem strank in seznanjena z vsemi navedbami pravdnih strank ter ni bila zaslišana skladno z določbo 238. člena ZPP. Tožena stranka nadalje uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z izvedbo dokaza z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. II Pg 778/2011, zgolj navedlo, da je vpogledalo v naveden spis, pri čemer pa ni navedlo, konkretno v katere listine je vpogledalo. Dokazni sklep je zato nejasen in nepreverljiv. Poleg tega je bil tudi sam dokazni predlog tožeče stranke nesubstanciran, saj ni določno navedla, katere listine v spisu naj sodišče vpogleda, kaj se s tem dokazuje ter kako bi izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Tožena stranka opozarja na odločbo VS RS II Ips 196/2008 z dne 7. 11. 2013, v kateri je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis stranka določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj se s tem dokazuje ter kako bi izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Na vse te ugovore, ki jih je tožena stranka podala že v pritožbi, sodišče druge stopnje ni odgovorilo; zato naj bi bila podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi s temi očitki tožena stranka predlaga dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - Ali zadošča, da sodišče v dokazni sklep kot dokaz navede zgolj vpogled v drug spis, pri čemer ne opredeli, katere izmed listin je vpogledalo in upoštevalo. - Ali je sodišče prve stopnje z upoštevanjem nesubstanciranega dokaznega predloga glede vpogleda v drug spis, pri katerem stranka ni navedla niti katere listine se naj vpogledajo, kaj se s tem dokazuje niti kako bo ta dokaz vplival na končno odločitev, zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Tožena stranka v predlogu tudi na večih mestih opozarja, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na določene pritožbene navedbe in predlaga dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe toženih strank, zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadnje vprašanje, glede katerega tožena stranka predlaga dopustitev revizije, pa se nanaša na očitek, da tožeča stranka po razveljavitvi sklepa o izvršbi ni postavila tožbenega zahtevka, in se glasi: Ali je potrebno v postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo in nato nadaljuje v pravdnem postopku posebej postaviti tožbeni zahtevek.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP) in s tem tudi njen predlog za povrnitev stroškov postopka z izrednim pravnim sredstvom (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).