Jedro

Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v točki I. izreka odločilo o stikih med tožnikom in njegovima hčerkama A., rojeno 2010 in B., rojeno 2013, tako, da ti potekajo: - vsako sredo popoldan do četrtka zjutraj, ko oče v sredo prevzame B. v šoli po končanih šolskih obveznostih oziroma A. v vrtcu, v četrtek zjutraj pa ju pripelje v šolo oziroma v vrtec; - vsak drugi vikend od sobote do nedelje, ko v soboto ob 9.00 uri oče prevzame hčerki na njunem domu in ju tja vrne v nedeljo do 17.00 ure; - v času poletnih počitnic sta obe hčeri 10 dni v juliju in 10 dni v avgustu kontinuirano z očetom in enako 10 dni v juliju in 10 dni v avgustu kontinuirano z mamo. Točno od kdaj do kdaj s katerim od njiju se starša dogovorita do 30. 4. tekočega leta, pri čemer se upošteva čas očetovega kolektivnega dopusta. Prvi dan stika pride oče po hčerki na njun dom ob 9.00 uri in ju tja vrne zadnji dan stika do 19.00 ure. Za primer, da že prvi dan stika deklici z očetom odpotujeta oziroma da se vračajo šele zadnji dan stika, se ura začetka oziroma ura zaključka stika prilagodi uri odhoda oziroma uri prihoda, o čemer oče obvesti mater otrok vsaj tri dni pred odhodom oziroma pred vrnitvijo; - v času jesenskih in zimskih počitnic sta hčeri vsako parno leto pri očetu, vsako neparno pa pri mami. Prvi dan stika pride oče po deklici na njun dom ob 9.00 uri in ju tja vrne zadnji dan stika do 19.00 ure; - v času božičnih praznikov, to je od 24. 12. od 15.00 ure do 29. 12. do 15.00 ure sta deklici vsako neparno leto pri očetu, vsako parno pa pri mami. Ob začetku stika pride po hčerki oče na njun dom in ju tja vrne po končanem stiku; - v času novoletnih praznikov, to je od 29. 12. od 15.00 ure do 2. 1. do 15.00 ure sta deklici vsako parno leto pri očetu, vsako neparno pa pri mami. Ob začetku stika pride po hčerki oče na njun dom in ju tja vrne po končanem stiku; - v času prvomajskih praznikov po šolskem koledarju sta deklici vsako neparno leto pri očetu, vsako parno leto pa pri mami. Prvi dan stika pride oče po deklici na njun dom ob 9.00 uri in ju tja vrne zadnji dan stika do 17.00 ure.

Ko deklici poleti nista kontinuirano z enim od staršev, velja tedenski oziroma vikend režim stikov.

Pri predaji in prevzemu deklic sta navzoča njuna starša. Če kateremu od njiju objektivni razlogi tega ne omogočajo, preda oziroma prevzame deklici kateri od bližnjih sorodnikov staršev, o tem pa prej obvesti drugega roditelja po e-pošti oziroma telefonu.

Če sta B. ali A. bolni, stik z bolnim otrokom odpade in se ne nadomesti. V drugačnem zaporedju in v drugačnem obsegu potekajo stiki, v kolikor se starša B. in A. tako dogovorita.

V presežku glede obsega stikov se predlogi strank zavrnejo.

Nadalje je prvostopno sodišče v točkah II., III., IV. in V. izreka odločalo o predlaganih začasnih odredbah obeh pravdnih strank in ugovor tožeče stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 5. 7. 2018 zavrglo (točka II. izreka), ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 5. 7. 2018 pa zavrnilo (točka III. izreka). V celoti je zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe o prepovedi stikov očeta s hčerama, podrejeno o stikih očeta s hčerama pod nadzorom strokovnega delavca CSD (točka IV. izreka). Zavrnilo pa je tudi predlog tožeče stranke, da se B. in A. morata vključiti v redno strokovno psihološko pomoč in v program Klimatskega zdravilišča (točka V. izreka).

V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka VI. izreka).

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da bi vikend stike med hčerama in očetom bilo potrebno določiti v daljšem časovnem obdobju in sicer od petka, ko bi oče prevzel otroka v šoli in v vrtcu in do ponedeljka, ko bi oče otroka odpeljal v šolo in v vrtec. S tako določenimi stiki bi se tudi izognilo morebitnim konfliktom staršev otrok pri predaji oziroma prevzemu otrok. Tudi stiki med poletnimi počitnicami niso določeni v korist otrok, ker za otroke ne skrbi njihova mati, ampak otroka dejansko živita pri starih starših. V času poletnih počitnic bi stiki med očetom in hčerama morali potekati tako, da sta otroka 10 dni pri enem staršu in 10 dni pri drugem staršu. Tako bi otroci bili pri roditeljih, ne pa pri starih starših, ki si vnuke lastijo. Nepravilna je tudi odločitev prvostopnega sodišča, da so pri predaji oziroma pri prevzemu otrok navzoči tudi bližnji sorodniki, ker sorodniki po toženki (babica, dedek) izvajajo nasilje nad otrokoma. V kolikor pa so sorodniki navzoči pri predaji oziroma prevzemu otrok, pa bi bilo potrebno le te predhodno pregledati pri izvedencu. Določiti je tudi treba nadomestne stike v primeru, ko vikend stik otroka z očetom odpade zaradi bolezni otroka. Takšno odločitev je prvostopnemu sodišču naložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 220/2015. Toženki bi se tako onemogočila zloraba bolezni otrok za onemogočanje stikov očeta s hčerama.

Nadalje pritožba izpodbija odločitev prvostopnega sodišča o izdani začasni odredbi in se zavzema, da se otroka začasno za obdobje 30 dni nadomesti v varno hišo, kjer naj strokovnjaki ugotovijo dejansko stanje o nasilju nad otroki po toženki oziroma njenih starših in o psihofizičnem stanju otrok. Sodišče pa bi moralo tudi ugoditi predlagani odredbi, da se hčerki vključi v redno strokovno psihološko pomoč in v program Klimatskega zdravilišča. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi, vse v skladu s pritožbenimi izvajanji.

4. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa odločalo o že razsojeni stvari, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Pri tem se pritožba glede določitve tedenskih in vikend stikov sklicuje na sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 471/2013 z dne 20. 8. 2013 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 1294/2014 z dne 4. 12. 2014, s katero so po pritožbi v obravnavani zadevi že pravnomočno določeni tedenski in vikend stiki. Vrhovno sodišče RS je v revizijskem postopku z odločbo II Ips 220/2015 z dne 19. 11. 2015 z razveljavitvijo poseglo samo v odločitev o stikih očeta s hčerama za čas počitnic in praznikov.

Nadalje prvostopni sklep nima razlogov oziroma so ti nejasni in v nasprotju z izvedenimi dokazi o obstoju spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih bi se stiki določali v drugačnem obsegu in na drug način, kot je bilo določeno s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 1294/2014. Pri določitvi stikov je prvostopno sodišče sledilo izvedencu klinične psihologije mag. D. T., pri čemer ni presojalo izvedenskih mnenj M. B., ki je glede osebnih lastnosti očeta otrok in s tem povezanih stikov otrok z očetoma v nasprotju z izvedenskim mnenjem T. Enako prvostopno sodišče ni ocenjevalo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze in tudi ne analize ogroženosti otrok, izdelane po CSD z dne 23. 2. 2018 ter ocene socialnega inšpektorja P. Š. in tudi ni zaslišalo priče R. H., svetovalke na CSD. Zraven tega je sodišče kršilo tožnici pravico do izjave, ker je opustilo njeno zaslišanje oziroma ni dovolilo zaslišanja tožnice s vprašanji pooblaščenca.

Preozka je tudi odločitev prvostopnega sodišča, da bi naj ob predaji in prevzemu otrok bila navzoča le starša, ker obveznosti (služba) ne omogočajo, da so pri prevzemu oziroma predaji otrok vedno navzoči roditelji. Ob tem pritožba še opozarja na ovadbe, ki so vložene v letu 2018 zoper tožnika (očeta otrok) zaradi nasilja v družini.

Nadalje pritožba izpodbija odločitve o zavrnitvi ugovora tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi ter zavrnitvi predloga tožene stranke za izdajo začasne odredbe o ukinitvi stikov očeta z otrokoma oziroma izvajanja stikov pod nadzorom pristojnega CSD.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu razveljavi sklep sodišča prve stopnje, podredno pa predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v skladu s pritožbenimi izvajanji.

5. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za zavrnitev pritožbe tožene stranke in ugoditev pritožbi tožeče stranke. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi tožeče in tožene stranke zoper odločitev o stikih:

7. V obravnavani zadevi je pravnomočno s sodbo prvostopnega sodišča IV P 371/2013 z dne 20. 8. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 1294/2014 z dne 4. 12. 2014 zakonska zveza pravdnih strank razvezana, hčerki pravdnih strank Lu. in A. sta zaupani v varstvo in vzgojo materi, oče pa je za hčerki dolžan plačevati mesečno preživnino. S citiranima sodbama so bili določeni tudi stiki očeta s hčerama, vendar je Vrhovno sodišče RS po dopuščeni reviziji s sklepom II Ips 220/2015 z dne 19. 11. 2015 v celoti razveljavilo odločitev prvostopnih sodišč o stikih hčera z očetom. V ponovljenem postopku so tako predmet presoje stiki hčera z očetom. Iz navedenega razloga ni pritrditi pritožbenim izvajanjem tožene stranke, da je o tedenskih in vikend stikih že pravnomočno odločeno. Ob tem velja še opozoriti, da je v obravnavani zadevi o stikih otrok s staršema sodišče odločalo v postopku razveze zakonske zveze pravdnih strank in v primeru razveze zakonske zveze mora sodišče obvezno odločati o stikih otrok med zakoncema in skupnimi otroki. O stikih odloči tudi v primeru, če zahtevek ni postavljen (glej drugi odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in 78. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDr.

8. Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr1. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka. Izhajajoč iz navedene materialnopravne določbe je prvostopno sodišče pravilno, na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije mag. D. T., poročil CSD, navajanja strank ter izvrševanja stikov med očetom in hčerama od leta 2014 dalje, določilo obseg stikov očeta s hčerama preko tedna, čez vikend in v času počitnic ter praznikov (točka I. izreka). Po sodišču prve stopnje določeni stiki so tudi po presoji pritožbenega sodišča časovno določeni v povsem sprejemljivem časovnem obsegu tako čez teden kot preko vikendov, kot tudi za čase počitnic in preko praznikov. Na podlagi tako določenih stikov oče otrok lahko ohranja trajno vez s hčerama in tudi sodeluje pri njuni vzgoji. Z določenimi stiki je izpolnjeno načelo otrokovih koristi, kot to določa že citirana določba prvega odstavka 106. člena ZZZDr.

9. Iz navedenih razlogov niso sprejemljiva pritožbena izvajanja tožeče stranke, da bi morali vikend stiki trajati od petka do ponedeljka zjutraj, ker prevzem in predaja otrok ob sodelovanju njihovih roditeljev ne sme biti v nasprotju s koristmi otrok, za kar si morata prizadevati in zavzemati oba starša. Tako tudi izvedenec mag. D. T. V povsem zadostnem obsegu so določeni tudi stiki preko poletnih počitnic, saj otroka v času poletnih počitnic vsega skupaj (v mesecu juliju 10 dni in v mesecu avgustu 10 dni) z očetom nepretrgoma skupaj preživita 20 dni. Tožeča stranka pa je pri določitvi obsega stikov tudi neuspešna z negativnim sklicevanjem na stare starše otrok po mamini strani, ker so z izpodbijano odločbo določeni stiki med očetom in hčerama, ne pa stiki otrok s starimi starši. Zraven tega pa zatrjevane lastnosti starih staršev otrok oziroma bližnjih sorodnikov toženke (brat toženke), in sicer da ti izvajajo psihično in fizično nasilje nad otroci, da obstaja sum spolnega nasilja nad otrokoma, niso prav z ničemer izkazana. Nasprotno, iz podatkov spisa izhaja, da so takšna zatrjevanja neresnična. Tako tudi ni razloga, da pri predaji in prevzemu deklic, v primeru zasedenosti staršev, sodelujejo bližnji sorodniki staršev, torej tudi starši ali brat toženke. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče stranke so neutemeljena. Pritožba tožene stranke pa je glede zatrjevanja, da bi prvostopno sodišče pri predaji in prevzemu deklic moralo vključiti tudi toženkine sorodnike, ne pa le staršev otrok, v nasprotju z odločitvijo prvostopnega sodišča, da pri prevzemu oziroma predaji otrok lahko subsidiarno (v primeru zadržanosti staršev) sodelujejo tudi bližnji sorodniki.

10. Res je, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 220/2015 prvostopnemu sodišču tudi naložilo, da naj v ponovnem sojenju presodi nadomestitev zaradi bolezni odpadlih stikov. Prvostopno sodišče je to tudi storilo in tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno odločilo, da se v primeru bolezni odpadli stik ne nadomesti. Takšno odločitev je prvostopno sodišče sprejelo pravilno iz razloga, ker so stiki otrok z očetom v predmetni zadevi določeni dokaj pogosto in nadomeščanje stikov zaradi bolezni bi lahko porušilo časovni red določenih stikov, kar pa ni v korist otrok. Zraven tega pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi mati onemogočala stike otrok z očetom s sklicevanjem na bolezen otrok. Nasprotno, stiki hčera z očetom so se izvajali vse od leta 2014 dalje in to tudi v obdobju, ko je bila s sklepom Vrhovnega sodišča RS razveljavljena odločba prvostopnih sodišč o stikih otrok z očetom.

11. Pri določitvi stikov otrok z očetom prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo po pritožbi tožene stranke zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka. Res je, da prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane odločbe ni posebej presojalo izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije M. B. (ta je podala izvedensko mnenje v predmetni zadevi v prvotnem sojenju), temveč je odločitev oprlo predvsem na izvedensko mnenje izvedenca klinične psihologije mag. D. T., katerega je v dokazni postopek potegnilo iz razloga, ker je tožeča stranka nasprotovala izvedbi dokaza z izvedenko M. B. Se je pa izvedenec mag. D. T. ob izdelavi izvedenskega mnenja seznanil tudi z izvedenskim mnenjem izvedenke M. B., pa tudi izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze, ki je bilo izdelano za potrebe postopka, v katerem se je odločalo o predodelitvi otrok očetu (spis Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 622/2015). Iz nobenega iz navedenih izvedenskih mnenj ne izhaja, da je oče ogrožujoči dejavnik za otroka ali da so stiki otrok z očetom ogrožujoči za otroka. Nasprotno, iz vseh izvedenskih mnenj izhaja, da so stiki otrok z očetom v korist otrok in ni razlogov, da se ti stiki ne bi določili. Na podlagi takih izvedenskih mnenj prvostopnemu sodišču z izvedbo dokaza z izvedenci ni očitati takšne relativne kršitve določb postopka, ki bi odločilno vplivala na dokazno presojo v obravnavani zadevi. Iz enakega razloga ne predstavlja bistvene relativne kršitve določb postopka ravnanje sodišča, ko v dokazne namene ni zaslišalo R. H. in tudi ni navedlo razlogov za zavrnitev izvedbe tega dokaza. Presoje prvostopnega sodišča, da so stiki hčera z očetom v korist otrok, pa tudi ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja tožene stranke s sklicevanjem na inšpekcijska poročila in na vložene ovadbe zoper tožnika v smeri družinskega nasilja oziroma zalezovanja, ker so ovadbe (pa tudi ovadbe tožnika zoper toženko oziroma njene sorodnike) namenjene predvsem obračunavanju med staršema otrok. Tako izhaja iz poročil pristojnega CSD, kot tudi iz mnenja izvedenca mag. D. T. 12. Toženki tudi ni bila kršena pravica do izjave, ker je toženka zaslišana na glavni obravnavi izjavila, da ne želi nadaljnje izpovedbe. Zaslišanje stranke se ne more nadomestiti z zaslišanjem po njenem pooblaščencu, ker zaslišanje stranke izvaja sodišče, ne pa stranke postopka (257. člen ZPP). Stranka in njen zastopnik ali pooblaščenec lahko le z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki, pričam in izvedencem (drugi odstavek 289. člena ZPP). Zraven tega pa izvedba dokaza z zaslišanjem toženke kot stranke glede na navajanja tožene stranke in ravnanje toženke (ta stikom hčera z očetom ni nasprotovala in so se stiki od leta 2014 kljub temu, da niso bili formalno urejeni, dejansko tudi izvajali) ne more odločilno vplivati na presojo o stikih hčera z očetom. Odločitev o stikih namreč predvsem temelji na strokovnih poročilih CSD, izvedenskem mnenju in dejstvu, da so stiki med hčerama in očetom skoraj v enakem obsegu potekali že pred dokončno odločitvijo prvostopnega sodišča. Tako pa tudi ni podana po pritožbi tožene stranke uveljavljana kršitev pravice do izjave (pravica do obravnavanja) po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

K pritožbam o začasnih odredbah:

13. V sporih iz razmerij med starši in otroki po določbi prvega odstavka 411. člena ZPP lahko sodišče izda začasno odredbo v primeru ogroženosti otrok. K izdaji začasnih odredb v navedenih sporih je potrebno pristopiti restriktivno, ker lahko prizadenejo interese obeh staršev in otrok ter lahko vplivajo na končno odločitev. Izkazana mora biti nujnost izdaje začasne odredbe.

14. Nujnost izdaje začasne odredbe v obravnavani zadevi se izkazuje zlasti še vedno v intenzivnem konfliktnem razmerju med starši otrok, zaradi česar je bilo potrebno kljub dejstvu, da so se stiki od leta 2014 dejansko izvrševali, stike hčera z očetom časovno točno določiti preko tedna in vikendov ter za čas skupnega preživljanja v poletnih počitnicah v letu 2018. To je prvostopno sodišče z začasno odredbo IV P 1044/2018 z dne 5. 7. 2018 tudi storilo in stiki so nadalje potekali v skladu z izdano začasno odredbo. Navedena začasna odredba je bila izdana tudi v skladu z dogovorom oziroma poravnavo strank, sklenjena v pravdni zadevi IV P 622/2015. Z navedeno začasno odredbo so se tako varovale koristi otrok, ker se je preko stikov, ki so bili časovno natančno opredeljeni, pri otrocih ohranil občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti z očetom. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke so neutemeljena.

15. Prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo tudi zadostne razloge za sprejeto odločitev o izdanih oziroma predlaganih začasnih odredbah (glej točke 12. - 15. razlogov izpodbijanega sklepa) in tako tudi ni pritrditi pritožbenim izvajanjem obeh pravdnih strank, da odločitev o izdanih in predlaganih začasnih odredbah, ni obrazložena.

16. Ker je prvostopno sodišče izdalo začasno odredbo, s katero so se v zadostni meri varovale koristi otrok, ne obstajajo razlogi za izdajo začasnih odredb o ukinitvi stikov oziroma določitvi stikov pod nadzorom, kot se zavzema pritožba tožene stranke. Podani pa tudi niso razlogi za razširitev stikov z začasno odredbo, kot tudi ne za ukrepe strokovne pomoči otrokom, za kar se zavzema tožeča stranka.

17. Ob vsem velja še dodati, da je časovna veljavnost začasnih odredb vezana na pravnomočnost odločitve o glavni stvari v predmetni zadevi. O glavni stvari, to je določitvi stikov hčera z očetom, je pravnomočno odločeno s tem sklepom pritožbenega sodišča, kar pomeni, da začasne odredbe nimajo več pravnega učinka.

18. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

19. Pritožbeni stroški niso priglašeni.

1 Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.