Jedro

Ker je tožnik kot lastnik stanovanjske hiše ravnal v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da z uporabniki stanovanj v tej stanovanjski hiši sklene najemne pogodbe, pa do sklenitve pogodb ni prišlo zaradi ravnanja ali opustitve dolžnega ravnanja na strani tožencev, je pridobil upravičenje, da zahteva njihovo izselitev in izročitev predmetnih prostorov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da so toženci dolžni v roku 60 dni izprazniti stanovanjsko hišo na naslovu K. 4, Ljubljana v izmeri 139 m2, s funkcionalnim zemljiščem, k tej hiši vpisanim pri vl.št. 938 k.o. ..., ter jo izročiti prosto oseb in stvari v posest tožniku. V preostalem delu je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek in še odločilo, da so toženci dolžni tožniku v 15 dneh nerazdelno povrniti njegove pravdne stroške v višini 142.573,50 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska pravdnih stroškov za čas od dneva poteka paricijskega roka do dneva plačila. Iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) se smiselno zoper ugoditveni del navedene sodbe pritožujejo toženci. Poudarjajo, da najemna pogodba med pravdnima strankama res ni bila nikoli sklenjena, vendar ne iz razlogov, ki bi bili na strani tožencev, kot napačno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč predvsem zaradi pogojev, ki jih ob pogajanjih za sklenitev pogodb(e) postavlja tožnik. Pravni zastopnik sedmotoženke M. F. je tožniku podal le predlog za odlog sklenitve pogodbe, v končni fazi pa so toženci ustrezno najemno pogodbo še vedno pripravljeni skleniti, kar pomeni, da v stanovanjski hiši nikakor ne živijo nezakonito. V vsakem primeru bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti predmetni postopek, in sicer do pravnomočne rešitve postopka, ki je v teku na podlagi vložene tožbe tožencev na razveljavitev izvršilnega postopka, s katerim je predhodno tožnik uspel tako, da je postal lastnik v izvršilnem postopku prodane stanovanjske hiše, iz katere naj bi se sedaj toženci izselili. Toženci navajajo, da so tožbo na razveljavitev izvršilnega postopka vložili iz razloga, ker se niso strinjali s cenitvijo stanovanjske hiše. Glede na vse navedeno predlagajo, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje (v izpodbijanem delu) spremeni tako, da (še v preostalem delu) zavrne tožnikov tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje (v izpodbijanem delu) razveljavi ter zadevo (v tem obsegu) vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP je bila pritožba vročena tožniku. Odgovora na pritožbo tožnik ni podal. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru tožnik kot lastnik stanovanjske hiše na naslovu K.4, Ljubljana, ravnal v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da z uporabniki stanovanj v tej stanovanjski hiši sklene najemne pogodbe, pa do sklenitve pogodb ni prišlo zaradi ravnanja ali opustitve dolžnega ravnanja na strani tožencev. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena. Toženci se, kljub izrecnemu opozorilu tožnika, da bo sicer vložil tožbo na izpraznitev stanovanj, niso odzvali na tožnikov poziv za sklenitev najemnih pogodb. To je po po podatkih spisa po svojem pooblaščencu storila le sedmotoženka M.F. V dopisu z dne 22.3.1999 (priloga A2) je tožnika prosila, da naj počaka s sklenitvijo najemne pogodbe, dokler se ne razreši z njene strani zoper tožnika vložena tožba na razveljavitev izvršilnega postopka. Iz podatkov priloženega spisa v izvršilni zadevi In 265/92, pristop In 121/96, izhaja, da je bila v tem postopku stanovanjska hiša na zgoraj navedenem naslovu pravnomočno domaknjena in izročena tožniku kot edinemu ponudniku na prvi javni dražbi. Na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku kot tudi sklepa o izročitvi nepremičnine je tožnik nedvomno postal lastnik sporne stanovanjske hiše, kar pomeni, da toženka v tem smislu ni imela opravičljivega razloga za odklonitev sklenitve najemne pogodbe z njim. Tega ne spremeni niti po končanem izvršilnem postopku vložena tožba na razveljavitev izvršilnega postopka. Dokler je tožnik lastnik stanovanjske hiše, uporabniki stanovanjske hiše pa z njim nimajo sklenjene najemne pogodbe, stanovanja uporabljajo nezakonito in lahko lastnik od njih zahteva izpraznitev stanovanj (58. člen Stanovanjskega zakona, Ur.l. RS/I, št. 18/91). Iz navedenih razlogov in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožencev in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Zaradi neuspeha pritožbe toženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njihove pritožbe.