Jedro

Predlagateljica izpodbija edino odločitev o nedenarnem tožbenem zahtevku, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila) opredeljena, zato predlog ni dovoljen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja ugotovitev svoje lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 431/2 k. o. ... do celote ter na nepremičninah parc. št. 232/5 in 232/4 k. o. ... pri deležu do 7/16, pri katerih je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Krškem vpisana toženka, in plačilo 15.120,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja več pravnih vprašanj, o katerih pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča: - ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je dopolnilo razloge sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga za ogled na kraju samem, kršilo postopkovna pravila, zlasti načelo kontradiktornosti; - ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je dopolnilo razloge sodišča prve stopnje o materialnopravni odločitvi glede vprašanja, ali je tožnica na nepremičninah parc. št. 232/4, 232/5 in 431/2 k. o. ... (so)lastninsko pravico pridobila z gradnjo na tujem svetu, kršilo postopkovna pravila, zlasti načelo kontradiktornosti; - ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili pravila materialnega procesnega vodstva s tem, ko tožnice nista pozvali k dodatni obrazložitvi zahtevka iz naslova gradnje na tujem svetu v povezavi s pridobitvijo (so)lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 232/4, 232/5 in 431/2 k. o. ...; - ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili materialno pravo s tem, ko sta šteli, da za pridobitev statusa javnega dobra na nepremičnini parc. št. 232/4 (pravilno 431/2)(1) k. o. ... ni odločilna izdaja upravnega akta o podelitvi takšnega statusa, ter ali takšno stališče nasprotuje sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 649/99 z dne 16. 2. 2000. 4. Predlog ni dovoljen.

5. Preden Vrhovno sodišče odloči o (ne)obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti obstoj formalnih pogojev za njeno dopustitev oziroma dovoljenost; ti so (med drugim) določeni v 367. členu ZPP. Vrhovno sodišče lahko vsebinsko odloča o takšnem predlogu, če se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sodišča druge stopnje) giblje med 2.000 in 40.000 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi tožnica uveljavlja (vsaj) dva tožbena zahtevka, in sicer nedenarnega (za ugotovitev /so/ lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 232/4, 232/5 in 431/2, vse k. o. ...) ter denarn ega ( za plačilo uporabnine oziroma koristi, ki naj bi jo toženka imela od tega, da je pot, ki poteka po eni od spornih nepremičnin, to je parc. št. 232/4 k. o. ..., v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Očini ...(2) kategorizirala kot javno pot „Odcep ...“, s čimer naj bi tujo stvar uporabila v svojo korist). V primerih, ko predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, morajo stranke aktivno ravnati tako, da tožnik (že) v tožbi označi vrednost spornega predmeta (primerjaj drugi odstavek 180. člena ZPP in drugi odstavek 44. člena istega zakona) , toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja.(3)

7. Tožnica vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v predlogu za dopustitev revizije ni označila, iz sodb sodišč nižjih stopenj pa jasno izhaja, da se v njiju navedena vrednost spornega predmeta v znesku 15.120,00 EUR nanaša zgolj na denarni tožbeni zahtevek.(4) Vrednost spornega predmeta za nedenarni tožbeni zahtevek očitno ni (bila) opredeljena, zato si tožnica pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o tem zahtevku ni zagotovila.(5) Poudariti je treba, da se vsa pravna vprašanja, razvidna iz zgoraj povzete vsebine predloga, ki naj bi bila pomembna v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP, nanašajo (zgolj) na razloge sodišč nižjih stopenj o zavrnitvi tega (nedenarnega) tožbenega zahtevka, na razloge obeh sodišč o zavrnitvi denarnega tožbenega zahtevka pa se ne nanaša nobeno v predlogu izpostavljeno vprašanje (posebej)(6).

Glede na to, da tožnica s predlogom izpodbija edino odločitev o nedenarnem tožbenem zahtevku, glede katerega v rednost spornega predmeta ni (bila) opredeljena , predlog ni dovoljen.

8. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

Op. št. (1): To izhaja (tudi) iz obrazložitve vprašanja v 9. in 10. točki predloga, čeprav je očitno, da predlagateljica tudi tu nekajkrat pomeša parc. št. 232/4 in 431/2 k. o. ...

Op. št. (2): radni list RS, št. 73/09, s spremembami.

Op. št. (3): P oložaj je (povsem) enak, če tožnik spremeni tožbo (primerjaj 184. člen ZPP); takrat mora oceniti vrednost spremenjenega spornega predmeta, sicer si ne zagotovi pravice do revizije. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago (ali če se uveljavljajo zoper več tožencev), mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj (ter za vsakega toženca posebej in ne za vse tožence skupaj). Če tožnik ne ravna tako in v takšnem primeru navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta.

Op. št. (4): V uvodu sodbe sodišča prve stopnje je navedeno: „zaradi: ugotovitve lastninske pravice, prenehanja uporabe nepremičnine in plačila uporabnine –

pcto 10.800,00 EUR, zvišano na 15.120,00 EUR s pp“, v uvodu sodbe sodišča druge stopnje pa: „zaradi ugotovitve (so)lastninske pravice in plačila uporabnine (vrednost spornega predmeta 15.120,00 EUR)“. Iz sodbe sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je tožnica sprva uveljavljala tudi izvzetje ceste z oznako 691143 v delu, ki poteka po parc. št. 232/4 k. o. ..., iz Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini ...

, plačilo uporabnine pa (zgolj) v znesku 10.800,00 EUR; po delnem umiku ter časovni razširitvi dela zahtevka je tožbeni zahtevek oblikovala v vlogi z dne 2. 11. 2011. Op. št. (5): Primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 12. 1993, Poročilo VSS 2/93, str. 12; ter odločbi istega sodišča II Ips 555/93 z dne 15. 9. 1994 in II Ips 450/97 z dne 3. 12. 1998. Op. št. (6): Pripomniti velja, da je bila glede na (neizpodbojne) dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj tožničina uporaba nepremičnine parc. št. 232/4 k. o. ... kljub kategorizaciji poti za javno pot neovirana in neokrnjena.