Jedro

Ker so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja, opredeljenega v izreku odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bili ob podaji pobotne izjave toženke 1. 6. 2000, ki se je nanašala na pobotanje njene terjatve do dolžnika, nastale po prenehanju življenjske skupnosti med dolžnikom in tožnico, in terjatve dolžnika do nje na podlagi garancijske pogodbe, sklenjene v času trajanja zakonske zveze med dolžnikom in tožnico, izpolnjeni pogoji za pobot.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo možen izbris hipoteke pri vl. št. 410 in 411 k.o. ... in pri ½ nepremičnin vl. št. 1697 k.o. ... in zahtevek za plačilo 16.899,60 EUR. Ugotovilo je (med drugim), (1) da je D. P. v letu 1995 najel kredit pri avstrijski banki Bankhaus Krentschker AG Graz v višini 500.000 DEM, v zvezi s katerim je toženka dala garancijo, zavarovano z zastavno pravico na tožničinih nepremičninah vl. št. 410 in 411 in na nepremičninah vl. št. 1697, (2) da je D. P. 11.2.1999 vložil tožbo za razvezo zakonske zveze s tožnico in se odselil, in da je tožnica s tem seznanila toženko v marcu 1999, (3) da je D. P. 5.3.1999 sklenil s toženko pogodbo o kratkoročnem kreditu za 20.000.000 SIT, v zvezi s katero je zastavil depozit iz kredita, (4) da je tožnica na toženko naslovila več dopisov, med drugim dne 20.12.1999, iz katerih je lahko toženka razbrala, da gre pri deponiranih sredstvih za skupno premoženje, (5) da je D. P. 29.5.2000 predlagal toženki, naj izvede pobotanje njegovega dolga iz kredita iz leta 1999 s terjatvijo iz depozita na podlagi kredita z B. G. in (6) da je toženka 1.6.2000 izvedla predlagano pobotanje. Zavzelo je stališče, da je toženka ob smiselni uporabi 427. člena Zakona o obligacijskih razmerjih imela pravico izvesti pobotanje kljub temu, da je šlo pri depozitu za skupno premoženje, in da zato pobotna izjava ni nična.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Strinjalo se je z ugotovitvami in s stališči izpodbijane sodbe.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje, ali je bilo toženkino razpolaganje s skupnim premoženjem tožnice in njenega bivšega moža ob podaji pobotne izjave zakonito. Deponirana sredstva so predstavljala skupno premoženje tožnice in njenega bivšega moža, toženka pa je za to okoliščino vedela. Pravni posli, ki jih tretja oseba namenoma (v slabi veri) sklene zoper voljo enega od imetnikov skupnega premoženja, bi morali biti nični in ne le izpodbojni. Toženka je ob podaji pobotne izjave ravnala moralno sporno, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in z načelom skrbnosti dobrega strokovnjaka. Postavlja se vprašanje, ali je zakoncu zagotovljena pravica do enakosti pred zakonom, če njegova izjava v zvezi z razpolaganjem skupnim premoženjem nima učinka.

4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).