Jedro

Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije.

Tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Murska Sobota, št. DT 4933-3204/2013-3 z dne 17. 4. 2013, s katerim je prvostopni davčni organ zoper revidentko začel davčno izvršbo z rubežem denarnih sredstev za izterjavo globe za prekršek v znesku 12.500,00 EUR in stroškov davčne izvršbe v znesku 25,00 EUR. Tožena stranka je z odločbo, št. DT-499-23-229/2013-2 z dne 13. 11. 2013, sklep prvostopenjskega carinskega organa spremenila tako, da se navedba številke izvršilnega naslova v izreku pravilno glasi „0613-2895/2008-1-11032“ ter datum izvršljivosti „4. 3. 2011“, v preostalem delu pa je revidentkino pritožbo zavrnila in potrdila izpodbijani sklep prvostopenjskega carinskega organa.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom, s katerimi sta davčna organa prve in druge stopnje utemeljila svoji odločbi, in se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje kot na razloge sodbe. Glede na tožbene navedbe še dodaja, da je predlog za prisilno izterjavo globe po nalogu dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev sankcije, ki je bila revidentki izrečena za prekršek. S tem so izpolnjeni pogoji za pretrganje zastaranja v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Obveščanje zavezanca za plačilo globe za prekršek o dejanju, ki pretrga zastaranje, pa se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo vlaga revidentka revizijo in se glede njene dovoljenosti sklicuje 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prvostopenjsko sodbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi odločbi davčnih organov. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni obrazloženo odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če sodba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa do vložitve revizije o tem še ni odločalo.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je vprašanje, ali je predlog za izvršbo, ki ga predlagatelj izvršbe (prekrškovni organ) poda izvršilnemu organu, takšno dejanje, ki pretrga dveletni zastaralni rok za izvršitev sankcije v smislu tretjega odstavka 44. člena ZP-1, pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.

8. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katero je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, in na katerega je revizijsko sodišče po drugem odstavku 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je Tržni inšpektorat Republike Slovenije kot prekrškovni organ revidentki dne 3. 12. 2008 izdal plačilni nalog, št. 0613-2895/2008-1, za plačilo globe za prekršek v znesku 12.500,00 EUR, ki je postal pravnomočen 4. 2. 2011, izvršljiv pa 4. 3. 2011. Ker revidentka globe za prekršek ni poravnala, je prekrškovni organ v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) dne 10. 1. 2013 pristojnemu carinskemu uradu poslal predlog za izterjavo denarne terjatve iz izvršilnega naslova. Ni sporno, da se je prisilna izterjava v skladu z drugim odstavkom 143. člena ZDavP-2 začela z izdajo sklepa o davčni izvršbi dne 17. 4. 2013. 9. V revizijskem postopku ostaja sporno, ali je v obravnavani zadevi prišlo do zastaranja izvršitve sankcije na podlagi prvega odstavka 44. člena ZP-1, kar je odvisno od tega, ali je dne 10. 1. 2013, ko je prekrškovni organ poslal izvršljiv plačilni nalog v izterjavo pristojnemu carinskemu organu, prišlo do pretrganja zastaranja v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1. 10. Zastaranje izvršitve sankcije za prekršek ureja ZP-1 v 44. členu. V prvem odstavku citirane določbe je določen relativni zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije, ki znaša dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne zastaranje teči znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (absolutno zastaranje).

11. V obravnavani zadevi se je sankcija začela izvrševati z dnem izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi, to je 17. 4. 2013, kar pomeni, da sta takrat že potekli dve leti od pravnomočnosti plačilnega naloga, ki je nastopila 4. 2. 2011. Vendar pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča zastaralni rok za izvršitev sankcije za prekršek do izdaje sklepa o izvršbi dne 17. 4. 2013 še ni potekel, saj je bil tek zastaralnega roka pretrgan, ko je predlagatelj izvršbe (Tržni inšpektorat RS) dne 10. 1. 2013 pri izvršilnem organu (Carinski upravi RS) vložil predlog za izvršbo. To pa v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 pomeni, da je po pretrganju dveletni rok za začetek izvrševanja sankcije začel teči znova in se je iztekel 10. 1. 2015. 12. Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije namreč v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije. Dejanja, ki pretrgajo zastaranje, morajo biti torej usmerjena proti končnemu cilju izvršitve izrečene sankcije.

(1)

Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi. (2)

Posredovanje plačilnega naloga pristojnemu carinskemu organu v izterjavo je tudi edino dejanje, ki ga po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o prekršku v okviru izterjave sankcije opravi organ, pristojen za postopek o prekršku. Za sam postopek upravne izvršbe denarnih obveznosti (med katerimi so tudi globe za prekršek) pa je na podlagi drugega odstavka 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojen davčni organ po postopku, pristojnem za izvršbo davčnih obveznosti. Zato je jasno, da je ravno to dejanje prekrškovnega organa dejanje, ki meri na izvršitev sankcije v smislu tretjega odstavka 44. člena ZP-1. 13. Ni utemeljen revizijski ugovor, da lahko zastaranje pretrga le tako dejanje, o katerem je posameznik obveščen, ker naj bi bil posameznik sicer ves čas trajanja postopka (vsaj do izteka roka za absolutno zastaranje) v negotovosti glede tega, ali država še lahko posega v njegove pravice. Negotovost posameznika je po presoji Vrhovnega sodišča v zadostni meri odpravljena prav z določbo tretjega odstavka 44. člena ZP-1, da se sankcije ne smejo več začeti izvrševati po poteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Ker je potek zastaralnega roka iz 44. člena ZP-1 vezan na trenutek začetka izvrševanja sankcije, za odpravo negotovosti, ali je že nastopilo zastaranje, z vidika pravne varnosti in načela zaupanja posameznika v pravo (2. člen Ustave) zadošča, da je posameznik seznanjen z začetkom izterjave, to je z izdajo sklepa o izvršbi.

14. Ker je bilo zastaranje pretrgano že z vložitvijo predloga za izvršbo pristojnemu carinskemu organu, Vrhovno sodišče kot nerelevantne zavrača revizijske ugovore v zvezi s tem, ali izdaja opomina pred izvršbo, ki ga je revidentki poslal pristojni carinski urad, lahko pretrga tek zastaralnega roka.

15. Vrhovno sodišče se ne opredeljuje do revizijskega ugovora, da je drugostopenjski organ prekoračil svoja pooblastila iz 251. člena ZUP, saj ugovorov, ki se nanašajo na presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, glede na določbo 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v reviziji ni več mogoče uveljavljati.

16. Ker je bilo s podajo predloga za izvršbo dne 10. 1. 2013 zastaranje začetka izvršitve sankcije pretrgano in je tega dne dveletni relativni zastaralni rok začel teči znova, je odločitev sodišča prve stopnje in carinskih organov, da do izdaje sklepa o izvršbi dne 17. 4. 2013 zastaranje izvršitve sankcije še ni nastopilo, po presoji Vrhovnega sodišča pravilna in zakonita.

17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1).

18. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tako tudi Selinšek, L. v: Zakon o prekrških s komentarjem (red. Jenull, H.), GV Založba, Ljubljana 2009, str. 181. (2) Primerjaj IV Ips 13/2002 z dne 22. 3. 2002 v zvezi z razlago besedne zveze „dejanje, ki meri na pregon storilca“.