Jedro

Revizija se zmotno sklicuje na drugi odstavek 17. člena UZITUL. Položaj iz te določbe se nanaša le na zaposlene v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije, za kar v obravnavni zadevi ne gre, saj je bil revident zaposlen v organu SFRJ pred tem obdobjem in mu je delovno razmerje prenehalo že pred osamosvojitvijo Slovenije in ne zaradi osamosvojitve.

Prav tako revizija zmotno navaja kot pravno podlago ZPFOPIZ-1, saj ta v času odločanja tožene stranke še ni veljal, zato odločitev tožene stranke ne more biti nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 9. 1. 2015 in 20. 5. 2015 ter za odmero višje starostne pokojnine od 31. 12. 2014 dalje ob upoštevanju delovne dobe od 16. 10. 1979 do 13. 10. 1983 oziroma za priznanje pravice do starostne pokojnine v višini 1.743,29 EUR mesečno od 31. 12. 2014 dalje. Presodilo je, da je tožena stranka z izpodbijanima odločbama tožniku pravilno priznala pravico do starostne pokojnine v višini 1.577,26 EUR mesečno od 31. 12. 2014 dalje na podlagi prvega odstavka 187. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Tožnik je bil v času od 16. 10. 1979 do 13. 10. 1983 zaposlen pri Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ, zato so bil socialni prispevki plačani srbskemu nosilcu zavarovanja. V skladu z določbo 21. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Sporazum, Ur. l. RS, št. 30/2010 - MP 05/2010) se dajatev v primeru pravice do samostojne pokojnine po pravu ene pogodbenice določi le na podlagi zavarovalne dobe v tej državi. Drugi odstavek 17. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL, Ur. l. RS, 1/91) in določbe Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1, Ur. l. RS, št. 8/2016) niso uporabljive v obravnavani zadevi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da bi moralo sodišče prekiniti postopke in začeti postopek presoje ustavnosti zakona o ratifikaciji Sporazuma. Pri odmeri pokojnine bi bilo treba upoštevati zavarovalno dobo od 16. 10. 1979 do 13. 10. 1983, ko je delal za zvezne organe, saj je bil vanje napoten s strani republike. Določba drugega odstavka 17. člena UZITUL bi se morala uporabiti za vse nekdanje uslužbence SFRJ, drugače so uslužbenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje pred 1991 nedovoljeno neenakopravno obravnavani. Od sprejema Sporazuma do uveljavitve ZPFOPIZ je bilo področje bivših uslužbencev SFRJ pravno neurejeno, zato je šlo za pravno praznino.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revidentu je tožena stranka priznala pravico do starostne pokojnine ob dopolnjeni starosti 65 let in 2 meseca ter 34 letih 7 mesecih in 23 dnevih pokojninske dobe. V pokojninsko dobo mu ni štela obdobja od 16. 10. 1979 do 13. 10. 1983, ko je bil zaposlen pri Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ in so bili prispevki plačani srbskemu nosilcu zavarovanja.

8. V skladu s prvim odstavkom 187. člena ZPIZ-1 pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja, obsega čas: prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona; ki se zavarovancu skladno z zakonom šteje v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov; dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Po določbi 21. člena Sporazuma v primeru, če obstaja po pravnih predpisih ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice določi dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih.

9. Ker je revident pridobil samostojno pravico do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji, je tožena stranka pravilno odmerila pokojnino le na podlagi zavarovalne dobe v Republiki Sloveniji (21. člen Sporazuma), saj to določa v času odločanja tožene stranke veljavni Sporazum (prvi odstavek 35. člena). Zavarovalna doba, dopolnjena v organu SFRJ, se ne šteje v slovensko zavarovalno dobo, ker so bili prispevki plačani srbskemu nosilcu zavarovanja, posebne drugačne zakonske določbe ali določbe v mednarodnem sporazumu, ki bi omogočala upoštevanje zavarovalne dobe pri srbskem nosilcu zavarovanja, pa v trenutku odločanja tožene stranke ni bilo (prvi odstavek 187. člena ZPIZ-1).

10. Revizija se zmotno sklicuje na drugi odstavek 17. člena UZITUL. Ta določa, da osebam, ki so bile na predlog organov Republike Slovenije izvoljene na funkcije ali imenovane na delovna mesta v organih dosedanje SFRJ, in ki jim preneha funkcija oziroma delovno razmerje v organih SFRJ, zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje oziroma delavce v državnih organih Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše. Položaj iz te določbe se nanaša le na zaposlene v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije,1 za kar v obravnavni zadevi ne gre, saj je bil revident zaposlen v organu SFRJ pred tem obdobjem in mu je delovno razmerje prenehalo že pred osamosvojitvijo Slovenije in ne zaradi osamosvojitve.

11. Prav tako revizija zmotno navaja kot pravno podlago ZPFOPIZ-1, saj ta v času odločanja tožene stranke še ni veljal, zato odločitev tožene stranke ne more biti nezakonita. Poleg tega ZPFOPIZ-1 ureja poseben dodatek zaradi razlike v višini pokojnine zaradi nižje pokojninske osnove v drugi državi (šesti odstavek 7. člena), vendar pri tem ne gre za preprosto enačenje tuje zavarovalne in pokojninske dobe z domačo. Ta zakon zagotavlja, da imajo bivši uslužbenci nekdanje SFRJ, ki so se upokojili do uveljavitve sporazuma, kot tisti, ki se upokojujejo po njegovi upokojitvi, enake pravice.2

12. Zatrjevana neustavnost zakona o ratifikaciji Sporazuma ne more biti predmet ustavne presoje (prvi in drugi odstavek 21. člena Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS, Ur. l. RS, št. 15/94 in naslednji), zato revizijsko sodišče ne sme prekiniti postopka in začeti postopka presoje ustavnosti. Po mnenju Vrhovnega sodišča tudi s tem v povezavi ni temelja za začetek postopka o presoji (ne)ustavnosti dosedanje zakonske (in mednarodnopravne) pravne ureditve, ki je sedaj za bivše uslužbence SFRJ dejansko ugodnejša po določbah ZPFOPIZ-1 (7. člen). V obravnavni zadevi ni šlo za pravno praznino, temveč zakonska ureditev ter določbe Sporazuma in UZITUL niso podeljevale revidentu pravice do odmere pokojnine ob upoštevanju tuje zavarovalne dobe kot domače. Morebitno bolj ugodno obravnavanje bivših uslužbencev organov SFRJ z uveljavitvijo ZPFOPIZ-1 še ne utemeljuje (ne)ustavnosti predhodne ureditve, ki je temeljila na UZITUL, ki je v hierarhiji pravnih aktov na ravni Ustave in že zato ne more biti podvržen klasični presoji ustavnosti, in na Sporazumu.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Primerjaj zadevo VIII Ips 188/2013 z dne 10. 3. 2014. 2 Glej obrazložitev predloga ZPFOPIZ-1, www.vlada.si, Eva 2015-2611-0005 z dne 5. 11. 2015.