Jedro

OZ določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen), to je takrat, ko se izjavi volje skleniti pravni posel določene vsebine in z določenimi pravnimi posledicami, ujemata.

Izjave volj vseh udeležencev sporazuma o razdružitvi solastnine so se ujemale, pravna posledica prekrivanja izjav volje pa je nastanek zavezujočega dvostranskega obligacijskega razmerja z vsebino, navedeno v spornem sporazumu o razdružitvi solastnine.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek za izstavitev ustreznih zemljiškoknjižnih dovolil za vpis lastninske pravice in različnih vrst služnostnih pravic na nepremičninah (konkretiziranih v izreku) v korist pravdnih strank (kot je razvidno iz izreka), sicer bo le-te nadomestila pravnomočna sodba. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic (glede odločitve o glavni stvari) zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnici vložili predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 325/2012 dopustilo glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) sta tožnici zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili pravočasno revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navajata, da že dejstvo, da je sporni sporazum podpisan s strani vseh nepravdnih strank, kaže na to, da ga ni mogoče šteti samo za poravnalno ponudbo. V trenutku, ko stranke dosežejo soglasje volje glede bistvenih sestavin sporazuma, te zapišejo in podpišejo, ni več mogoče govoriti o ponudbi, pač pa o zavezujoči pogodbi. Podpisniki so v spornem sporazumu jasno izrazili svojo voljo glede načina delitve solastnega premoženja. Kavza spornega sporazuma je bila delitev solastnega premoženja in ne sklenitev sodne poravnave, kot zmotno zaključita sodišči prve in druge stopnje. Sklenitev sodne poravnave v okviru nepravdnega postopka bi služila samo zemljiškoknjižni izvedbi tega dogovora. Zatrjujeta tudi kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagata, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen), to je takrat, ko se izjavi volje skleniti pravni posel določene vsebine in z določenimi pravnimi posledicami, ujemata.

7. Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da so udeleženci spornega sporazuma oziroma pravdne stranke želele skleniti pravni posel o razdružitvi solastnine v obliki sodne poravnave v zadevi N 160/2002 s tem, da bo sporni sporazum podlaga oziroma osnutek take poravnave, do katere pa ni prišlo, ker je pravna prednica toženke vmes umrla (sedanja toženka kot njena pravna naslednica pa osnutka poravnave ni sprejela, zato tudi do zapisa sodne poravnave ni prišlo), in da so pogodbeniki dosegli sporazum o vseh bistvenih sestavinah posla, ki so ga sklepali, ter ga tudi podpisali (primerjaj prilogo A12 spisa, še posebej njen zadnji odstavek na šesti strani). To pomeni, da so se izjave volj vseh udeležencev sporazuma o razdružitvi solastnine ujemale, pravna posledica prekrivanja izjav volje pa je nastanek zavezujočega dvostranskega obligacijskega razmerja z vsebino, navedeno v spornem sporazumu o razdružitvi solastnine.

8. Ker sta torej sodišči prve in druge stopnje materialnopravno zmotno presodili pravno naravo sporazuma o razdružitvi solastnine in je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji tožnic ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da se opredeli do zatrjevane vsebine spornega sporazuma o razdružitvi solastnine in utemeljenosti tožbenih zahtevkov za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (pri čemer velja dodati, da velja v dvostranskih pogodbah pravilo sočasne izpolnitve, primerjaj prvi odstavek 101. člena OZ).

9. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.