Jedro

Pravilna je prvostopna dokazna ocena, da je bila volja udeležencev vtoževanega sporazuma glede namena njegove sklenitve, osnutek za sklenitev sodne poravnave v zadevi N 160/2002, do katere pa ni prišlo. Zato ne gre za samostojni pravni posel s sicer zanj predvidenimi pravnimi učinki, čeprav so ga udeleženci podpisali.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se stroškovni izrek spremeni tako, da tam navedeni znesek pravilno glasi: 3.587,33 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje glede glavne stvari.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

IV. Tožena stranka nosi sama svoje stroške v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Tokrat je prvo sodišče z napadeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na izstavitev ustreznih zemljiškoknjižnih listin za vpis lastninske pravice in različnih vrst služnostnih pravic na tam določenih nepremičninah v korist konkretnih strank kot to izhaja iz vsebine izreka, sicer bo le-te nadomestila pravnomočna sodba. Nato pa tožeči stranki naložilo v plačilo 3.6015,05 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Prvo sodišče je svojo presojo v zadevi oprlo na oceno, da tožbeni zahtevek ni utemeljen po temelju glede na tožbeno podlago med pravdnima strankama sklenjenega sporazuma o razdružitvi solastnega premoženja z dne 20. 12. 2005. Volja udeležencev tega sporazuma namreč ni bila sklenitev samostojnega pravno zavezujočega pravnega posla, temveč izključno oblikovanje poravnalne ponudbe za namene sklenitve sodne poravnave v še nedokončanem nepravdnem postopku opr. št. N160/2002, kjer teče med pravdnimi strankami postopek za razdružitev solastnega nepremičnega premoženja, ki je tudi predmet obravnavanega sporazuma oziroma tožbenega zahtevka. Prvo sodišče pa tudi ugotavlja, da je tožeča stranka v zadevi večkrat oblikovala oziroma dopolnila (popravila) tožbeni zahtevek, ki še vedno ni dosegel potrebne sklepčnosti za izvršljivost, saj je zelo obširen in nepregleden ter vključuje tudi zaveze tožečih strank, ki da so v tej pravdi nepotrebne.

3. Tožeča stranka vlaga zoper prvostopno sodbo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev le-te. Ne strinja se s prvostopno dokazno oceno, da je bil sklenjen obravnavan sporazum za namene sklenitve sodne poravnave v citiranem odprtem nepravdnem postopku. Poudarja, da je bil namen sklenitve sporazuma, razdružitev solastnega premoženja pravdnih strank, ki pa tudi obsega vse potrebne elemente za veljavnost takega pravnega posla, vključno s podpisi vseh udeležencev le-tega. Izraža mnenje, da tudi, če bi šlo za situacijo, da bi stranke zapisale predmetni sporazum v želji, da se „povzame“ v sodno poravnavo, je za stranke zavezujoč, kolikor kasneje ne bi prišlo do njegovega povzetja v sodno poravnavo oziroma do njene sklenitve, le nima „moči“ sodne poravnave, do katere ni prišlo izključno zato, ker je pred vršitvijo naroka v nepravdni zadevi za zapis poravnave, toženka odpovedala pooblastilo dotedanjemu pooblaščencu. Meni tudi, da je nazadnje modificirani tožbeni zahtevek z dne 5. 4. 2012 sklepčen, saj vsebuje popolne intabulacijske klavzule (23. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), je pregleden in je glede na vsebino sporazuma potrebna zaveza tudi tožeče stranke. Pa tudi, kolikor zahtevek ni sklepčen zaradi morebitne nerazumljivosti, predvidevajo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrženje tožbe (ne zavrnitev tožbenega zahtevka), in to šele zatem, kolikor bi prvo sodišče tožečo stranko pozvalo na popravo tožbe po določilih 108. člena ZPP ali pisno ali ustno vse do konca glavne obravnave. Graja tudi stroškovni izrek. Pri tem opozarja: - na napako pri dosoji pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 3.6015,05 EUR, pravilno je: 3.615,05 EUR; - da toženki ne gredo (niso potrebni) stroški izvedenine za v zadevi pridobljeno izvedensko mnenje psihiatrične stroke, ker izhaja iz njegovih ugotovitev, da je bila pravna prednica toženke J. Z. v času zapisa sporazuma poslovno sposobna; - ker tožeči stranki druga pripravljalna vloga toženke ni bila vročena, se o nagradi tožene stranke zanjo ni mogla izjasniti in toženki le-ta tudi ne gre; - pravilna nagrada pooblaščenca tožene stranke za odsotnost iz pisarne za čas vožnje na obravnavo dne 29. 10. 2007 je 100 odvetniških točk, ne 150. 4. Tožena stranka predlaga v vloženem odgovoru na pritožbo zavrnitev le-te.

5. Pritožba je delno utemeljena le glede pravdnih stroškov.

6. Pritožbeni preizkus zadeve v okviru v pritožbi uveljavljanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP) v zvezi s členom 393/II ZPP), ni pokazal pri delu prvega sodišča upoštevnih procesnih kršitev.

7. Na prvi stopnji je dovolj in pravilo pojasnjeno vso pomembno dejansko stanje. Nanj je sprejeta prvostopna sodba glede glavne stvari, s pravilno uporabo materialnega prava.

Glede glavne stvari:

8. Pritrditi je stališču pritožbe, da je tožbeni zahtevek, nazadnje oblikovan s pripravljalno vlogo z dne 5. 4. 2012 (po smiselnem napotilu v sklepu I Cp 1463/2011 z dne 10. 1. 2012), sklepčen tudi v smeri njegove izvršljivosti. Čeprav je zelo obširen, je sedaj iz njegove dikcije mogoče razumeti vrste obligacij in zanje tudi zemljiškoknjižne klavzule.

9. V ostalem (glede temelja tožbenega zahtevka), se povzemajo ustrezni prvostopni razlogi ter se k njim in izrecnim pritožbenim navedbam pove v sledečih odstavkih.

10. Pravilna je prvostopna dokazna ocena, da je bila volja udeležencev vtoževanega sporazuma glede namena njegove sklenitve, osnutek za sklenitev sodne poravnave v zadevi N 160/2002, do katere pa ni prišlo. Zato ne gre za samostojni pravni posel s sicer zanj predvidenimi pravnimi učinki, čeprav so ga udeleženci podpisali. V tej smeri je tožena stranka tudi ugovarjala odsotnost temelja tožbenega zahtevka. Vpogled v spis pokaže, da tožeča stranka sploh ni grajala ugovora tožene stranke v povedani smeri. Tožeča stranka je celo sama v prvi pripravljalni vlogi navajala, da so udeleženci sporazuma oziroma pravdne stranke želele skleniti pravni posel o razdružitvi solastnine v obliki sodne poravnave v citirani N zadevi s tem, da bo obravnavani sporazum podlaga take poravnave. Tako je tožeča stranka zatrjevala tudi na sodni zapisnik naroka z dne 29. 10. 2007, pod točko V. Takratni pooblaščenec tožene stranke odvetnik E.K., je v zadevi zaslišan kot priča, na naroku dne 3. 9. 2008 pojasnil, da je bil predmetni sporazum sestavljen za namene rešitve citirane N zadeve s sodno poravnavo, zato je sam kot pooblaščenec, na podlagi tega sporazuma, pripravil osnutek sodne poravnave za potrebe rešitve N 160/2002. O tem je v zadevi nepravdno sodišče obvestil in so stranke čakale na razpis naroka, na katerem bi sklenile sodno poravnavo. Do nje pa ni prišlo, ker je pravna prednica toženke vmes umrla, sedanja toženka kot njena pravna naslednica pa osnutka poravnave ni sprejela, zato tudi do zapisa sodne poravnave ni prišlo. Vse to tudi potrjuje kot pravilno dokazno oceno prvega sodišča, da vtoževani sporazum nima samostojnih pravnih učinkov, ker ni bil sklenjen kot samostojni pravni posel, in predstavlja le poravnalno ponudbo za namen rešitve nepravdne zadeve.

11. Sicer je sprejeti pritožbene navedbe, da je bil namen sporazuma razdružitev solastnine, vendar pa po do sedaj pojasnjenem, kot vsebinski okvir (ponudba) za sklenitev sodne poravnave, pa čeprav je bil po strankah podpisan.

12. Končno nima upoštevne teže stališče pritožbe o veljavnosti vtoževanega sporazuma tudi, kolikor je sklenjen v želji, da se le-ta povzame v sodno poravnavo. V tem primeru pa, da ta sporazum le nima „moči“ sodne poravnave, ker mu manjka predpisana obličnost sodne poravnave. Osnovni element vsakega pravnega posla je volja strank glede namena njegove sklenitve. V zadevi pomeni, da je bil sklenjen sporazum kot ponudba za sklenitev sodne poravnave. Ker do sklenitve slednje ni prišlo, je postal ta sporazum brezpredmeten, ker sklenjen v že povedanih okoliščinah, nima samostojnih pravnih učinkov, saj ne gre za pravni posel. 13. O pritožbi glede glavne stvari je odločeno po členu 353 ZPP.

14. Zavrača se pritožbena graja, da toženkini pravdni stroški v obsegu izvedenine v zvezi z pridobljenim izvedenskim mnenjem psihiatrične stroke, niso potrebni, ker da toženka z njim ni izkazala trditev, da pravna prednica toženke ob podpisu vtoževanega sporazuma, ni bila poslovno sposobna. Izvedenina v zvezi z izvedbo predlaganega dokaza po izvedencu v sami zadevi, pomeni v vsakem primeru potreben pravdni strošek. Le glede na sam pravdni uspeh pa se tak pravdni strošek lahko sorazmerno zmanjša ali poveča. V tej zadevi je tožeča stranka v celoti propadla, zato je pač dolžna povrniti toženi stranki v celoti tudi ta pravdni strošek iz naslova izvedenine kot potreben pravdni strošek. Nadalje se zavrača stroškovna pritožbena graja, da toženi stranki ne gre nagrada za vložitev druge pripravljalne vloge, ker da tožeči stranki ni bila vročena. Tudi kolikor bi slednje držalo, bi tožeča stranka, ki ima pooblaščenca, lahko to takoj zaznala, saj je toženka vložila več pripravljalnih vlog, in bi lahko vročitev navedene, manjkajoče, pripravljalne vloge zahtevala, bodisi bi jo sama prebrala z vpogledom v spis. Tako ni razloga, da toženka ne bi bila upravičena do priznanja pravdnih stroškov za povedano drugo pripravljalno vlogo.

15. Ni pa dvoma v utemeljenost pritožbenih navedb, da je pri zapisu zneska v stroškovnem delu izreka prišlo do pisne pomote in bi njegov zapis bil pravilen v znesku 3.815,05 EUR. Pravilna je tudi pritožbena navedba, da toženi stranki gre nagrada za pooblaščenca za čas njegovega potovanja na glavno obravnavo (za čas odsotnosti iz pisarne v času potovanja na glavno obravnavo) 100 odvetniških točk in ne več. Za odsotnost iz pisarne pooblaščenca za čas njegovega potovanja na obravnavo je prvo sodišče toženki za vse druge naroke v tej zadevi, priznalo po 100 odvetniških točk, kar je pravilno in skladno z določilom tedanje Odvetniške tarife in tudi s časom njegovega potovanja. Tako znaša pravilna odmera pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 3.587,33 EUR (člen 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP).

16. O pritožbenih stroških tožeče stranke je odločeno po členu 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I. 17. Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi z vložitvijo pritožbenega odgovora, temelji na določilih člena 165/I ZPP v zvezi s členom 155 ZPP.