Jedro

Določba 178. člena ZPIZ-1 ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanja delne starostne pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 5035989 z dne 11. 1. 2010 in 5. 5. 2010 (I. točka izreka), tožniku priznala pravico do delne pokojnine od 5. 1. 2009 dalje (II. točka izreka), naložilo tožencu, da v tridesetih dneh po pravnomočnosti sodbe tožniku odmeri delno pokojnino ter mu v istem roku izplača vse, od 5. 1. 2009 dalje že zapadle zneske delnih starostnih pokojnin (III. točka izreka), odločilo, da na zapadle zneske starostne pokojnine tožena stranka obračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega posameznega zneska do plačila ter tako obračunane zamudne obresti tožniku izplača v šestdesetih dneh po poteku roka iz III. točke te sodbe (IV. točka izreka) ter tožniku povrne stroške postopka (V. točka izreka).

2. Sodišče je ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, in da od 5. 1. 2009 opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa. V razlogih svoje odločitve se je sklicevalo tudi na odločbo Ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 in odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 172/2006, VIII Ips 211/2008 in VIII Ips 485/2005. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. in III. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je ugotovilo, da je bila tožniku že priznana pravica do starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 28. 8. 2006, in sicer od 1. 7. 2006 dalje. Ker je tožnik s 3. 7. 2006 ponovno pričel opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, je toženec odločil o prenehanju izplačevanja starostne pokojnine z 2. 7. 2006 (odločba z dne 28. 8. 2006). Sodišče druge stopnje je kot zmotno zavrnilo pritožbeno stališče toženca, da je sodišče prve stopnje tožniku napačno priznalo pravico do delne starostne pokojnine na podlagi 58. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) namesto, da bi odločilo le o njenem izplačevanju na podlagi 178. člena tega zakona. Obrazložilo je, da 58. in 178. člen ZPIZ-1 urejata različne statuse oseb, vendar v obravnavanem primeru ne gre za izplačevanje polovice starostne pokojnine, temveč za odločanje o izplačevanju delne starostne pokojnine. Tistim zavarovancem, ki ponovno vstopijo v zavarovanje, se namreč pokojninska doba in plača upošteva pri ponovni odmeri pokojnine na podlagi prvega odstavka 180. člena ZPIZ-1, glede na drugi odstavek iste zakonske določbe pa lahko upravičenec zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Za takšen primer gre v tem sporu, saj je bil tožnik, ki je ponovno vstopil v zavarovanje, zavarovan za polni delovni čas in ni bil uživalec delne starostne pokojnine, ta pa mu tudi še ni bila priznana. V skladu s 180. členom ZPIZ-1 se pokojnina na novo odmeri ali odstotno poveča, odvisno od zahteve upravičenca. Enako velja tudi za delno starostno pokojnino.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ker je tožnik po uveljavitvi pravice do pokojnine ponovno stopil v zavarovanje najprej za polni delovni čas, s 5. 1. 2009 pa brez prekinitve spremenil obseg zavarovanja za dvajset ur, ga je treba obravnavati kot osebo, ki je v preteklosti že uveljavila pokojnino. Zato bi sodišče moralo odločiti o izplačevanju polovice starostne pokojnine po 178. členu ZPIZ-1, ne pa tožniku priznati pravico do delne starostne pokojnine po 58. členu ZPIZ-1. Razlika med tema določbama je bistvena, saj urejata različne statuse oseb, to pa vpliv na odmero pokojnine. 58. člen ZPIZ-1 se uporablja le za tiste osebe, ki še niso bili uživalci pokojnin, 178. člen ZPIZ-1 pa za uživalce pokojnin, ki ponovno vstopijo v zavarovanje. Z drugim odstavkom 178. člena ZPIZ-1 je določeno izplačevanje polovice pokojnine, ne pa priznanje pravice do delne starostne pokojnine. S tem, ko sta sodišči druge in prve stopnje tožniku priznali pravico do delne starostne pokojnine, sta zmotno uporabili materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo 180. člen ZPIZ-1. Tega je mogoče uporabiti le za zavarovanca, ki je uveljavil pravico do pokojnine po določbah tega zakona in je nato ponovno vstopil v zavarovanje, po prenehanju zavarovanja pa je uveljavil pravico do pokojnino. Razlog za takšno uporabo 180. člena ZPIZ-1 je jasen, saj po tej določbi ni mogoče biti sočasno zavarovanec in upravičenec do pravic iz tega zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje zavarovanja, kar izhaja iz drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1. V tožnikovem primeru zavarovanje še ni prenehalo.

5. V odgovoru na revizijo tožnik prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Navaja, da določba 178. člena ZPIZ-1 omogoča sočasno dvojni status – status uživalca pokojnine in zavarovanca; tožnik do pravnomočne sodbe še ni bil uživalec delne pokojnine. Toženec mu tudi po drugem odstavku 178. člena ZPIZ-1 ni izplačal polovice starostne pokojnine, za katero se sicer sedaj zavzema.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Toženec v reviziji načenja le vprašanje priznanja delne starostne pokojnine tožniku po 58. členu ZPIZ-1 oziroma pravice tožnika do izplačevanja polovice že priznane starostne pokojnine, ki jo je pridobil z odločbo toženca z dne 28. 8. 2006, vendar je bilo izplačevanje te pokojnine ustavljeno z odločbo z dne 28. 8. 2006, ker je od 3. 7. 2006 tožnik ponovno začel opravljati odvetniško dejavnost in je bil na tej podlagi zavarovan. Tožnik je v času tega zavarovanja (torej kasneje) spremenil obseg zavarovanja za 20 ur (s 5. 1. 2009), saj je zmanjšal obseg odvetniške dejavnosti, kar izhaja tudi iz odločbe Odvetniške zbornice Slovenije z dne 8. 1. 2009 oziroma popravka z dne 26. 1. 2009. 9. Ob navedenih ugotovitvah ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih tožniku od 5. 1. 2009 ne bi pripadala pravica do delne starostne pokojnine. Iz prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 izhaja, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Izjema je določena v drugem odstavku, saj se ne glede na prejšnji odstavek upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico delovnega časa. Ta določba (v zvezi z njenim tolmačenjem je treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 in odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 172/2006, VIII Ips 111/2008 in VIII Ips 458/2008) ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanja delne starostne pokojnine. Tudi druge določbe zakona ne izključujejo možnosti, da takšen zavarovanec ne uveljavlja priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1. 10. Iz drugega odstavka 58. člena ZPIZ-1 izhaja, da se delna pokojnina zavarovancu odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki mu gre na dan uveljavitve delne pokojnine. Iz prvega odstavka 180. člena ZPIZ-1 pa izhaja, da se zavarovancu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upoštevata pri ponovni odmeri pokojnine; po drugem odstavku te zakonske določbe lahko upravičenec zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja (1). Če je zavarovanec, ki se je ponovno zavaroval, upravičen do ponovne odmere starostne pokojnine, ni nobenih razlogov, zakaj ne bi bil upravičen tudi do priznanja in odmere delne pokojnine.

11. Toženec se neutemeljeno sklicuje na določbo 180. člena ZPIZ-1 - češ da po tej določbi ni mogoče biti sočasno zavarovanec in uživalec pravic - saj se vsebina te zakonske določbe sploh ne nanaša na uživanje pravic oziroma zavarovanje; ureja le ponovno odmero pokojnine. Dvojni status - zavarovanca in uživalca pravic nikakor ni izključen, saj je predviden prav v primeru delne pokojnine in izplačevanja po 58. členu ZPIZ-1 ter v primeru izplačevanja polovice pokojnine ob zaposlitvi z največ polovico delovnega časa (drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1). Pri tem je neutemeljeno sklicevanje toženca na drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1, saj v primeru pridobitve pravice do delne starostne pokojnine seveda ne gre za prenehanje obveznega zavarovanja v celoti.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

13. Ker je tožnik v zvezi z odgovorom na revizijo zahteval le povračilo sodnih taks, takse pa se v socialnih sporih o pravicah do socialnih zavarovanj in socialnega varstva ne plačujejo (71. člen ZDSS-1), je odločitev o stroških odpadla.

Op. št. (1): Podobno tudi tretji odstavek 58. člena ZPIZ-1 določa, da po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, odstotno povečanje starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan odstotnega povečanja, ali ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju dejansko dopolnjene zavarovalne dobe in plače v času prejemanja delne pokojnine in starosti na dan uveljavljanja ponovne odmere.