Jedro

Predlagana prepoved dela poimensko imenovane inšpektorice na obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča ni zakonsko dopustna drugačna ureditev stanja spornega pravnega razmerja ali zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožeča stranka vložila hkrati s tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 061222-3415/2009/16 z dne 23. 12. 2011, v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-36/2012-6-04501 z dne 27. 8. 2012. Tožnicam je bilo z izpodbijano odločbo naloženo, da morajo takoj po njenem prejemu ustaviti gradnjo nadstreška pred garažo na tam navedenih zemljiščih, nadstrešek v 30 dneh odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje.

2. Sodišče prve stopnje je presodilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe, tožnice pa tudi niso zahtevale odložitev izvršitve izpodbijanega akta. Sodišče je še dodalo, da tožnice niso z ničemer izkazale nastanka zatrjevane škode, če se z izdano začasno odredbo poimensko navedeni gradbeni inšpektorici ne bi prepovedalo nadaljnje delo v inšpekcijski zadevi.

3. Tožnice v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge in predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po prepričanju tožnic so že v zahtevi za izdajo začasne odredbe izkazale verjetnost nastanka težko popravljive škode, saj je imenovana inšpektorica zlorabila svoj uradni položaj, kar je prvostopenjsko sodišče prezrlo. V nadaljevanju pritožbe navajajo več kršitev imenovane inšpektorice, ki naj bi delovala v škodo tožnic in v korist njihovim sosedom. Navajajo še, da je v posledici škodljivega ravnanja imenovane inšpektorice bila tudi že izdana odločba o dovolitvi izvršbe v obravnavani zadevi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi so tožnice predlagale izdajo začasne odredbe, s katero naj se poimensko navedeni gradbeni inšpektorici „takoj prepove kakršnokoli nadaljnje delo v inšpekcijski zadevi, ki teče pred Inšpektoratom RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Koper – Nova Gorica pod št. 06122-3415/2009“.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi tožnice s citirano zahtevo za izdajo začasne odredbe niso predlagale niti izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 niti ureditvene začasne odredbe po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, s katerima je po navedenih določbah ZUS-1, ob izpolnitvi pogoja verjetne izkazanosti nastanka težko popravljive škode, ki bi nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, možno izdati začasno odredbo za zadržanje izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe ali pa bi se sporno pravno razmerje do pravnomočnosti odločbe lahko uredilo drugače. Predlagana prepoved dela poimensko imenovane inšpektorice na obravnavani zadevi pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zakonsko dopustna drugačna ureditev stanja spornega pravnega razmerja ali zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

8. Zahteve, kot so jo predlagale tožnice, ZUS-1 ne pozna in bi jo sodišče prve stopnje lahko zavrglo kot nedopustno. Ker pa je sodišče prve stopnje zahtevo zavrnilo, kar ima enake pravne učinke kot zavrženje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).