Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali so razlogi sodb sodišča prve in druge stopnje glede objektivne odgovornosti in poteka dogodka zadostni, - ali je toženec pravočasno in dovolj utemeljil navedbe o tožnikovem soprispevku k nastanku škode, - ali je do nesreče pri delu prišlo pri opravljanju nevarne dejavnosti oziroma uporabi nevarne stvari.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali so razlogi sodb sodišča prve in druge stopnje glede objektivne odgovornosti in poteka dogodka zadostni, - ali je toženec pravočasno in dovolj utemeljil navedbe o tožnikovem soprispevku k nastanku škode, - ali je do nesreče pri delu prišlo pri opravljanju nevarne dejavnosti oziroma uporabi nevarne stvari.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku izplača 5.115,71 EUR odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu. Presodilo je, da je do poškodbe prišlo pri opravljanju nevarne dejavnosti. Ugotovilo je, da je tožnik s cerado pokrival vroč asfalt na tovornjaku tako, da je po lestvi zlezel na tovor, pri čemer mu je pri sestopu z lestve spodrsnilo in je padel na glavo, ki si jo je pokril z roko in si poškodoval komolec. Primerna odškodnina bi za nematerialno škodo znašala 5.300,00 EUR, materialna škoda pa je po presoji sodišča prve stopnje znašala 84,96 EUR (potni stroški za obiske zdravnika). Tako odmerjeno odškodnino je zaradi soprispevka tožnika znižalo za 5%.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in odškodnino iz naslova materialne škode zvišalo na 168,35 EUR, odškodnino za nematerialno škodo pa na 8.600 EUR. Presodilo je, da je tožnik upravičen do višje odškodnine za fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti. Strinjalo se je s presojo, da je toženec objektivno odgovoren za nastalo škodo, soprispevka tožnika pa ni upoštevalo, ker naj bi toženec v zvezi s tem ne podal trditvene podlage.

3. Toženec v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije postavlja več vprašanj, ki se nanašajo na presojo o objektivni odgovornosti in se ne strinja s tem, da je lestev nevarna stvar in hoja po njej nevarna dejavnost. Meni, da bi moralo sodišče pri presoji, ali je podana objektivna odgovornost, upoštevati opravilo, pri katerem je prišlo do poškodbe, in sicer hojo po lestvi in ne celotne delovne operacije, torej pokrivanja vročega asfalta. Ne strinja se tudi s presojo, da ni podal navedb o tožnikovem soprispevku. Res ni uporabil strokovnega izraza (da tožnik ni uporabil tritočkovnega prijema pri sestopu z lestve), je pa navedel, da hoja po lestvi ni zahtevna, da se po njej hodi z obrazom, obrnjenim proti njej, da je imela lestev rebraste pohodne površine, ki so preprečevale zdrs in da je bil tožnik o varni hoji poučen. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj šteje dejavnost za nevarno, saj se pri presoji sklicuje le na stališče, ki ga je sodišče druge stopnje zavzelo v predhodnem razveljavitvenem sklepu, ne da bi to stališče vsaj povzelo. Pomanjkljivo obrazložitev očita tudi sodišču druge stopnje glede razlogov za zvišanje odškodnine. Predlaga dopustitev revizije o naslednjih vprašanjih: - ali je toženec podal pravočasno in zadostno trditveno podlago glede tožnikove sokrivde za nastalo nesrečo, - ali se lahko tožencu pripiše odgovornost za nastalo škodo, ker ni uporabil modernejšega načina natovarjanja in pokrivanja tovornjaka, ko sam način, kot ga je uporabil tožnik in se je uporabljal že vrsto let in je bil edino mogoč na Asfaltni bazi, ni nedovoljen in je takšen tovornjak še v uporabi, pri čemer se sokrivda tožnika zaradi nepravilne hoje po lestvi ni upoštevala, - ali sta sodišči zadostno upoštevali skrbnost tožnika kot ustrezno usposobljenega, ko se je vseskozi uveljavljala njegova odgovornost za nastalo nesrečo zaradi nepravilne in neustrezne hoje po lestvi, o čemer se sodišči nista opredelili, - ali gre v zadevi za objektivno odgovornost glede na to, da je tožnik padel z lestve zaradi malomarne in neustrezne hoje, - ali je treba pri presoji odgovornosti gledati tožnikovo delo kot celoto ali le tisti del, pri katerem je prišlo do nesreče - pri čemer je sestopanje z lestve samostojna aktivnost, ločena od drugih korakov dela, - ali se sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku lahko glede odločanja o objektivni odgovornosti sklicuje na obrazložitev pritožbenega sodišča, ne da bi odločitev argumentiralo (zlasti še, ker je v prvotnem postopku izključilo objektivno odgovornost), - ali pri zvišanju odškodnine zadošča sklicevanje sodišča druge stopnje na primerjalne sodne odločbe, iz katerih ni mogoče razbrati, ali gre res za podobne oziroma istovrstne poškodbe in posledice, tožencu pa niso dostopne in ni mogoče izvesti primerjave.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367a. člena ZPP za vprašanja, ki izhajajo iz izteka sklepa izpolnjeni, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.