Jedro

Dejstvo, da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in mu ni bila vročena odločba, ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje v smislu določbe 22. člena ZUS. Opravičen razlog v smislu navedene določbe je razlog na strani tožnika, in ker takega razloga tožnik ne navaja, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) in zavrglo kot prepozno tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 2.7.2003 - gradbeno dovoljenje, izdano investitorju družbi M. za postavitev bazne postaje (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa k 1. točki izreka sodišče prve stopnje navaja, da so tožniki v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajali le, da izpodbijane odločbe niso prejeli in, ker so zanjo izvedeli šele dne 13.10.2003, imajo varovan rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po presoji sodišča zgolj dejstvo, da tožnikom izpodbijana odločba ni bila vročena, ne predstavlja okoliščine v smislu verjetno izkazanega opravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.

V obrazložitvi k 2. točki izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da v zadevi ni sporno, da tožniki v upravnem postopku, končanem z izdajo odločbe, niso sodelovali kot stranke. Prav tako ni sporno, da je bila izpodbijana odločba vročena strankam 4.7.2003, tožniki pa so tožbo vložili dne 20.10.2003, to je po preteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe.

Tožniki v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000). Ne strinjajo se z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da niso navedli opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Opravičen razlog predstavlja dejstvo, da jim izpodbijana odločb ni bila vročena, čeprav bi morali v upravnem postopku imeti položaj stranke. Prav to dejstvo pa je razlog za zamudo roka za tožbo. Tudi ni res, da je bila odločba vročena strankam dne 4.7.2003, saj je bila odločba Občini R. vročena dne 17.10.2003. Za ugotovitev teh pravno relevantnih dejstev so tožniki predlagali izvedbo dokazov na glavni obravnavi, vendar sodišče temu predlogu ni sledilo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Ker je sodišče nepravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je nepravilna tudi odločitev o tožbi. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni 1. točko sklepa tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, 2. točko izpodbijanega sklepa pa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi no postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da tožnikom ni bila dana možnost udeležbe v postopku in da jim ni bila vročena odločba, ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje v smislu določbe 22. člena ZUS. Opravičen razlog v smislu navedene določbe je razlog na strani tožnikov. Takega razloga pa tožniki v predlogu ne navajajo. Razlog, ki ga navajajo tožniki je razlog za obnovo postopka in ne za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje (1. točka izreka) pravilna.

K 2. točki izreka: Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbo 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Po določbi 21. člena ZUS začne rok za tožbo teči z vročitvijo upravnega akta stranki. Sodišče prve stopnje ugotavlja, to pa izhaja tudi iz upravnih spisov in sicer iz povratnic, da je bilo gradbeno dovoljenje tako investitorju kot tudi Občini R. vročeno dne 4.7.2003. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožba, ki so jo tožniki vložili dne 20.10.2003, vložena po preteku 30 dnevnega roka, ki ga za vložitev tožbe določa 26. člen ZUS, torej prepozno. Prav zato so tožniki tudi predlagali vrnitev v prejšnje stanje.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena zvezi z 82. členom ter 107. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.