Jedro

Soglasje lastnika oziroma solastnika za investicijska vlaganja ne pomeni tudi soglasja za pridobitev solastniškega deleža oziroma za njegovo povečanje.

Ker niso izkazani pogoji za dopustitev revizije, je bilo treba zavrniti neutemeljen predlog lastnikov za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo glavni tožbeni zahtevek, da sta tožnika solastnika parc. št. 243/78 k.o. ..., in sicer prvi tožnik do 3/4, druga tožnica pa do 1/4, ter temu ustrezen zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zavrnilo je tudi prvi podrejeni tožbeni zahtevek glede iste nepremičnine za ugotovitev, da sta na toženkinem ½ -nem solastninskem deležu tožnika solastnika vsak do 1/3 na tistem delu parcele, na katerem stoji hiša, na drugem, kjer stoji gospodarsko poslopje in zgradba, pa vsak do ½ toženkinega solastniškega deleža ter temu ustrezen zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Le v manjšem delu je ugodilo drugemu podrejenemu denarnemu tožbenemu zahtevku za povrnitev investicij, in sicer v višini 5.696,00 EUR, kar se nanaša na nujna vzdrževalna dela na solastni nepremičnini, v presežku pa je denarni tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede obeh nedenarnih zahtevkov je ugotovilo, da temeljita na isti dejanski in pravni podlagi, terjata le drugačno pravno posledico. Odločitev o njuni neutemeljenosti je obrazložilo s stališčem, da soglasje lastnika oziroma solastnika za investicijska vlaganja ne pomeni tudi soglasja za pridobitev solastninskega deleža oziroma za njegovo povečanje. Tožnika takega dogovora nista niti zatrjevala, iz njune izpovedi pa izhaja, da je bilo rečeno, da bo po smrti toženke tako ali tako vse tožnikovo. Sodišče je spor obravnavalo tudi na drugih pravnih podlagah, vendar jih ni ugotovilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnika v predlogu za dopustitev revizije izpodbijata odločitev pritožbenega sodišča o nedenarnih zahtevkih in se osredotočata na dva sklopa vprašanj. Po njunem je zmotna ocena, da naj ne bi zatrjevala dogovora o skupni gradnji, do take nepravilne ocene pa je prišlo zaradi zmotne ocene pravila o materialnoprocesnem vodstvu iz 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče bi ju moralo v okviru potrebne aktivne vloge pri izvajanju tega načela, kot je opredeljena v treh revizijskih zadevah, na katere se sklicujeta, pozvati, da dopolnita svojo trditveno gradivo v smislu omenjenega dogovora. Ne strinjata se z razlogi pritožbenega sodišča, da z njunimi vlaganji ni prišlo do nove stvari.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da tožnika ne izkazujeta obstoja pogojev iz prvega odstavka 367. a člena ZPP za dopustitev revizije, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo njun neutemeljen predlog.