Jedro

Tudi v delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora pravotvorna dejstva, s katerimi zatrjuje nezakonitost odpovedi, pravočasno navesti tožnik in sodišče opravi presojo zakonitosti odpovedi le v okviru pravočasno navedenih in dokazanih dejstev. Določbe o dokaznem bremenu v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen ZDR) določajo le obrnjeno dokazno, ne pa tudi trditveno breme v teh sporih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je dne 11. 8. 2011 tožniku podala tožena stranka. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da je tožnik, kot direktor finančno-računovodskega sektorja tožene stranke ter posebej pooblaščen za vodenje in koordiniranje postopka prisilne poravnave v hčerinski družbi J. d.o.o., storil hujšo kršitev pogodbenih oziroma delovnih obveznosti, ker v postopku prisilne poravnave nad to družbo ni pravočasno pripravil in posredoval sodišču izjave o konverziji terjatev in je bil zato nad hčerinsko družbo uveden stečajni postopek. Hkrati je soglašalo s sodiščem prve stopnje, da je bil tožnik v zvezi z navedbami, da mu je sporno izredno odpoved podala odvetniška družba brez ustreznega pisnega pooblastila tožene stranke, prekludiran, ker je to v sodnem postopku uveljavljal šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, čeprav bi to lahko storil pravočasno, ker je že iz same odpovedi razvidno, da je bila dana po pooblaščencih, ne pa neposredno s strani tožene stranke. Glede na to je soglašalo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno odklonilo presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z vidika pravočasnega obstoja ustreznega pooblastila odvetniški družbi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej sklicuje na vse revizijske razloge. Glede prekluzije navedb o neobstoju pooblastila za podajo izredne odpovedi navaja, da bi morala tožena stranka v vsakem primeru pravočasno predložiti dokaz o pisnem pooblastilu odvetniški družbi za podajo sporne odpovedi, tako pa je bila s predložitvijo pooblastila na drugem obravnavnem naroku prekludirana. Sodišče bi moralo preveriti vse elemente zakonitosti odpovedi. Ob tem ko sodišče druge stopnje soglaša s prekluzijo njegovih navedb, da tožeča stranka odpovedi ni predložila pooblastila odvetniku, ki je dejansko odpoved podal in pravočasnega pisnega pooblastila niti ni bilo, hkrati samo ugotavlja, da je bila odpoved podana po pooblaščencu odvetniku. Ponovno gre za ugotavljanje dejstev s strani pritožbenega sodišča, ki pred sodiščem prve stopnje niso bila ugotovljena, brez izvedene obravnave in možnosti neposrednega sodelovanja tožnika pri tem. Gre za kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti ter kršitev pravice do poštenega sojenja. Hkrati pa sodišče navede, da se do vprašanja pravočasnega obstoja pooblastila ne opredeljuje. Ob takih zaključkih izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka prereka revizijske navedbe in predlaga, da sodišče revizijo zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP mora vsaka stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponudenih dokazih nasprotne stranke. Po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP).

8. Tudi v delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora pravotvorna dejstva, s katerimi zatrjuje nezakonitost odpovedi, pravočasno navesti tožnik in sodišče opravi presojo zakonitosti odpovedi le v okviru pravočasno navedenih in dokazanih dejstev. Določbe o dokaznem bremenu v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR) določajo le obrnjeno dokazno, ne pa tudi trditveno breme v teh sporih.

9. Tako sodišče prve, kot sodišče druge stopnje sta ugotovili, da tožnik ni pravočasno uveljavljal trditve, da je odpoved nezakonita, ker je bila dana po odvetniku, ki za tako ravnanje v času odpovedi naj nebi imel ustreznega pisnega pooblastila tožene stranke, oziroma pooblastilo ni bilo predloženo odpovedi, ker je takšne trditve uveljavljal šele v pripravljalni vlogi po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Obe sta hkrati ugotovili, da bi tožnik lahko to dejstvo pravočasno uveljavljal. Tako ugotovitev je sodišče druge stopnje zgolj obrazložilo z dejstvom, da že iz same odpovedi, ki je bila vročena tožniku, izhaja, da jo je podal odvetnik in ne neposredno zakoniti zastopnik tožene stranke, tako da je lahko tožnik problem obstoja pooblastila zaznal že ob sami seznanitvi z odpovedjo. Zgolj v tem smislu je razumeti ugotovitev sodišča druge stopnje, da že iz same odpovedi „jasno izhaja, da jo je izdala tožena stranka po pooblastilu odvetniške družbe“. Ne pomeni pa navedena ugotovitev tudi presoje sodišča, da je ustrezno pooblastilo res obstajalo, saj se sodišče glede na prepozne tožnikove navedbe od take presoje izrecno ogradi.

10. Glede na navedeno v reviziji v zvezi s presojo obstoja pisnega pooblastila za podajo izredne odpovedi tožnik sodišču neutemeljeno očita nasprotja, zaradi katerih se sodba naj ne bi mogla preizkusiti. Prav tako revizija sodišču druge stopnje neutemeljeno očita, da je v pritožbenem postopku brez neposredne obravnave ugotavljalo drugačno dejansko stanje in s tem v zvezi bistveno kršilo temeljna postopkovna načela.

11. Ker v reviziji vsebinsko uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka.