Jedro

Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njega kot družbenika po ZFPPod izbrisane družbe ni zatrjeval, da ni bil aktivni družbenik izbrisane družbe, zato so vse njegove pritožbene trditve v tej smeri nedopustne pritožbene novote. Glede na to in ker je bil dolžnik ob izbrisu družbe edini njen družbenik, za svojo edino ugovorno trditev, da je svoj poslovni delež v družbi odsvojil že pred izbrisom, pa ni izkazal veljavnega pravnega posla (pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjene v obliki notarskega zapisa), se zavrnitev njegovega ugovora pokaže kot pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 6.9.2005, opr. št. III Ig , zavrnilo ugovor dolžnika R. N. zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi zoper njega z dne 4.11.2004, opr. št. III Ig , in odmerilo upnikove nadaljnje izvršilne stroške v znesku 42.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2005 do plačila.

Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da ga sodišče prve stopnje glede na njegov ugovor ne bi smelo avtomatično šteti za pravnega naslednika družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana, ampak bi moralo opraviti presojo, ali je aktivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-135/2000. V okviru tega bi moralo sodišče prve stopnje predvsem ugotavljati subjektiven odnos dolžnika glede okoliščin, ki so narekovali izbris družbe iz sodnega registra. Pri presoji tega vprašanja pa je treba upoštevati, kakšen je bil izbrisni razlog.

Izpodbijani sklep navedenih okoliščin ne ugotavlja, zato ga ni mogoče preizkusiti. Dolžnik je navedel, da je svoj poslovni delež prodal že leta 2000 in predložil tudi pogodbo o prenosu poslovnega deleža. Sodišče bi to pogodbo moralo presojati v luči omenjene ustavne odločbe, ne pa z vidika, ali je bila ta omenjena pogodba sklenjena v pravilni obliki. Za zaključek, da je bil dolžnik aktivno legitimni družbenik družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana, bi moralo sodišče ugotoviti, da je le-ta družbo zlorabil, da je zaradi neuskladitve družbe oziroma njene nedejavnosti prejel določene koristi in da je tako ravnal zaradi oškodovanja svojih upnikov. Nedvomno do takega zaključka v konkretnem primeru ni mogoče priti glede na to, da je dolžnik svoj delež odsvojil že spomladi 2000, torej še preden se upniku nastale terjatve, ki so predmet konkretnega izvršilnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je v svojem ugovoru zatrjeval le, da je svoj poslovni delež družbi K. 8, d.o.o., Ljubljana odsvojil, ne pa tudi, da ni bil aktivni družbenik te družbe v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 9. 10. 2002, opr. št. U-I-135/00-77. Ker dolžnik v ugovoru ni tudi zatrjeval, da ni bil aktivni družbenik omenjene družbe, so vse njegove pritožbene trditve, s katerimi smiselno to zatrjuje, nedopustne pritožbene novote (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02, 110/02, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98, 72/98, 11/99, v nadaljevanju ZIZ). Zato so že iz tega razloga za odločanje sodišča druge stopnje neupoštevne.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi edini ugovorni trditvi, da je poslovni delež v družbi K. 8, d.o.o., Ljubljana odsvojil, ni mogoče slediti. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnik za to ni dokazal veljavnega pravnega posla. Taka pogodba mora biti, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, sklenjena v obliki notarskega zapisa (3. odstavek 416. člena Zakona o gospodarskih družbah, uradno prečiščeno besedilo, Ur. list RS, št. 15/05, v nadaljevanju ZGD - UPB1). Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa zakon zanje določa, da to morajo biti, niso veljavni (48. člen Zakona o notariatu, Ur. l. RS, št. 13/94, 48/94, 82/94, 41/95, 83/01, 73/04, v nadaljevanju ZN). Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki jo je ugovoru predložil dolžnik, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj nima vsebine, kot jo določa 43. člen ZN. Sodišče prve stopnje na podlagi izpiska iz sodnega registra (A 17) in na podlagi objave izbrisa družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana iz sodnega registra (A 18), v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je bil dolžnik ob izbrisu edini družbenik izbrisane družbe. Glede na tako ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in glede na to, da je dolžnik kot edini ugovorni razlog navedel le to, da je spomladi leta 2000 svoj poslovni delež v družbi K. 8, d.o.o., Ljubljana prodal, za kar pa, kot pravilno v svojem sklepu obrazlaga sodišče prve stopnje, ni predložil ustreznega dokaza, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse razloge o odločilnih dejstvih. Zato pritožbeni očitki dolžnika, da ti manjkajo, niso utemeljeni. Navedeni razlogi pa so glede na vsebino dolžnikovega ugovora zadoščali za zavrnitev ugovora. Glede na to in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZPP), je le to dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ob navedenem gre še dodati, da glede na to, da je bil dolžnik ob izbrisu družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana iz sodnega registra edini družbenik, hkrati tudi njen direktor, in glede na to, da ni dokazal, da je pravno veljavno svoj poslovni delež v družbi odsvojil že pred izbrisom, ni dvoma, da je imel prav on vpliv na poslovanje družbe. Kot tak pa je lahko le on aktivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 9. 10. 2002. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je sodišče druge stopnje zavrnilo tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s

1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.