Jedro

Čeprav je v obravnavanem primeru upravni organ prve stopnje v svoji zavrnilni odločbi napačno navedel, da je zoper tako odločbo dopustna pritožba, pa je tožena stranka pravilno zavrgla revidentkino pritožbo, saj je po določbi četrtega odstavka 65. člena ZTuj-1 pritožba dopustna samo v primeru zavrnitve izdaje dovoljenja po 33., 36. in 37. členu tega zakona, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je bila zavrnjena revidentkina prošnja po 40. členu ZTuj-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino (revidentkino) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29. 1. 2005, s katero je ta zavrgla njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote Krško z dne 31. 1. 2005. Prvostopni organ je odločil, da se revidentkini vlogi za izdajo dovoljenja za prvo začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi 40. člena Zakona o tujcih – ZTuj-1 (Ur. l. RS, št. 108/2002-UPB1) ne ugodi.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je odločba tožene stranke materialnopravno zakonita in ker tudi ni ugotovilo kršitve pravil postopka, je tožbo zavrnilo. Glede odločitve upravnega organa prve stopnje pa sodišče prve stopnje meni, da je pravilna, ker ni izkazana posebna potreba, da bi revidentka začasno prebivala pri očetu.

3. Revidentka v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Želi le združitev z družino, to je, da bi lahko začasno prebivala pri svojem očetu. Predlaga spremembo sodbe v smislu zaprošenega dovoljenja.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Iz relevantnega dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, in na katerega je revizijsko sodišče glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je revidentka želela pridobiti prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca v Sloveniji, da bi lažje obiskovala svojega očeta (letnik 1941), ki je upokojeni vdovec in še sposoben lastnega preživljanja. Svojo prvo prošnjo za izdajo takega dovoljenja je vložila na podlagi 40. člena ZTuj-1. 9. V 40. členu ZTuj-1 je določeno, da tujcu, ki v skladu z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli izkaže utemeljen razlog, zaradi katerega je njegovo bivanje v Republiki Sloveniji upravičeno, lahko pristojni organ izda dovoljenje za začasno prebivanje, in sicer za čas, za katerega je njegovo prebivanje v državi neobhodno potrebno, vendar ne dlje od enega leta.

10. Čeprav je v obravnavanem primeru upravni organ prve stopnje v svoji zavrnilni odločbi napačno navedel, da je zoper tako odločbo dopustna pritožba, pa je tožena stranka pravilno zavrgla revidentkino pritožbo, saj je po določbi tretjega odstavka 65. člena ZTuj-1 pritožba dopustna samo v primeru zavrnitve izdaje dovoljenja po 33., 36. in 37. členu tega zakona, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je bila zavrnjena revidentkina prošnja po 40. členu ZTuj-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je bila zato odločitev tožene stranke o zavrženju revidentkine pritožbe zoper odločbo upravnega organa prve stopnje zakonita.

11. Revizijski ugovori, ki so v bistvu ponovljeni tožbeni ugovori, na katere je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.