Jedro

V skladu s prvim odstavkom 207. člena ZDR-1 se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo pred odpovedjo iz 112. člena tega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom. To pomeni, da ni nujno, da bi vsi sindikalni zaupniki, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu, uživali tudi varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v smislu 112. člena ZDR-1. Natančnejša določitev kriterijev, kateri sindikalni zaupniki uživajo tudi to varstvo, je prepuščena dogovoru med delodajalcem in sindikatom.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 8. 5. 2013. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje delovnega razmerja in pravic na njegovi podlagi od 13. 7. 2013 dalje ter za vrnitev tožnice na delo in povračilo stroškov postopka. Ob sicer izkazanem utemeljenem poslovnem razlogu zaradi ukinitve programa, v katerem je delala tožnica, je presodilo, da tožnica ne glede na status sindikalne zaupnice ni uživala varstva pred odpovedjo v smislu 112. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ker je štelo, da ni izkazano, da bi bil med sindikatom A. pri toženi stranki in toženo stranko sklenjen dogovor, da tožnica, kot sindikalna zaupnica, uživa tudi navedeno pravno varstvo.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo z razlogi sodišča prve stopnje in ob zavrnitvi tožničine pritožbe potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče sploh ni opredelilo do pritožbenih navedb, da je sama tožena stranka v obrazložitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi navajala, da je v času izvajanja programa razreševanja presežnih delavcev tožnico obravnavala kot varovano delavko, ki kot predstavnica delavcev uživa posebno varstvo pred odpovedjo v smislu 113. člena takrat še veljavnega ZDR. Hkrati sodišču očita nasprotja med vsebino zapisnika o zaslišanju priče B. B., da je le-ta izpovedala, da so vsi sindikalni zaupniki uživali varstvo pred odpovedjo tudi po prenehanju podjetniške kolektivne pogodbe iz leta 2006, ker je tudi sama sodelovala pri programu reševanja presežnih delavcev, in arbitrarnim zaključkom sodišča, da naj bi izpoved te priče bila le njeno osebno razumevanje. Sodišču očita tudi le enostransko povzemanje izpovedbe priče C. C., ki je dejansko potrdila izpovedbo priče B. B. Sodišču očita neutemeljeno zavrnitev predloga za zaslišanje priče D. D., ki bi izpovedala o razumevanju dotedanje zaščite sindikalnih zaupnikov ob sklepanju novega dogovora med sindikatom in toženo stranko z dne 28. 10. 2013. V zvezi z obstojem dogovora o zaščiti sindikalnih zaupnikov sodišču očita tudi zmotno uporabo materialnega prava.

4. Tožena stranka v odgovoru prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnica v reviziji bistvenih kršitev določb pravnega postopka ni določbo opredelila. Njene revizijske navedbe dejansko pomenijo le nestrinjanje z oceno izvedenih dokazov, da glede tožnice, kljub statusu sindikalne zaupnice v ukinjenem programu, med sindikatom in toženo stranko ni bil sklenjen dogovor o varstvu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot je to varstvo opredeljeno v 112. členu ZDR-1. S takšnimi navedbami tožnica dejansko uveljavlja nepopolno oziroma zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

8. V skladu s prvim odstavkom 207. člena ZDR-1 se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo pred odpovedjo iz 112. člena tega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom (pred uveljavitvijo ZDR-1 je enako določal prvi odstavek 110. člena ZDR). To pomeni, da ni nujno, da bi vsi sindikalni zaupniki, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu, uživali tudi varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v smislu 112. člena ZDR-1. Natančnejša določitev kriterijev, kateri sindikalni zaupniki uživajo tudi to varstvo, je prepuščena dogovoru med delodajalcem in sindikatom (1).

9. Podjetniška kolektivna pogodba, na podlagi katere je bila tožnica pri toženi stranki imenovana za sindikalno zaupnico, ki v spornem času sicer ni več veljala, ni določala, da bi sindikalni zaupniki pri toženi stranki uživali tudi varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za toženo stranko veljavna Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (KP dejavnosti) pa je v 38. členu določala, da število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo pred odpovedjo, določita sindikat in delodajalec z dogovorom. Ker po ugotovitvah sodišča do takšnega dogovora ni prišlo, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da tožnica varstva pred odpovedjo v smislu določb 112. člena ZDR-1 ni uživala. Čeprav je bila tožnica sindikalna zaupnica v ukinjenem programu, je glede na navedeno sodišče utemeljeno presodilo, da je bila odpoved njene pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi ukinitve programa) zakonita.

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.

Op. št. (1): Glej tudi sklep VIII Ips 453/2009 z dne 23. 5. 2011 in sklep VIII Ips 103/2012 z dne 1. 10. 2012.