Jedro

Tožnica na dan prenehanja pravice do družinske pokojnine nesporno ni dopolnila 50 let prav tako pa, v nasprotju z revizijskimi navedbami, tudi (še) ni dopolnila 45 let. Glede na to, da je tožnica rojena 1. 10. 1959 je dopolnila 45 let šele 1. 10. 2004. Ker ji je pravica do družinske pokojnine prenehala 30. 9. 2004, na dan 1. 10. 2004, ko je dopolnila 45 let, te pravice ni (več) imela, zato ni upravičena do ponovnega uveljavljanja te pravice ob dopolnitvi 50 let na podlagi drugega stavka tretjega odstavka 72. člena ZPIZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi tožene stranke, št. 32 2009361 z dne 25. 10. 2012 in odločba, št. 2009361 z dne 21. 3. 2013, da se ji prizna pravica do družinske pokojnine po pokojnem A. A. od 30. 9. 2004 dalje in da je tožena stranka dolžna tožnici odmeriti ter izplačati družinsko pokojnino od 30. 9. 2004 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti stroške postopka. V obrazložitvi je navedlo, da tožnica ni upravičena do vtoževane pravice, ker je bila ob smrti zakonca stara 36 let, na dan prenehanja pravice do družinske pokojnine otroku, dne 30. 9. 2004 pa je dopolnila 44 let starosti ter tako ob prenehanju te pravice še ni dopolnila 45 let starosti in zato ni izpolnila pogoja, da bi se ji lahko pravica ponovno priznala ob dopolnitvi starosti 50 let. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da tožnica, rojena 1. 10. 1959, na dan 30. 9. 2004 ni dopolnila starosti 45 let. Tožničin sin naj bi tega dne izgubil pravico do družinske pokojnine, tožnica pa naj bi istočasno izpolnila pogoj starosti 45 let in naj bi s 1. 10. 2004 že zakorakala v 46. leto starosti in tako pridobila pravico do prolongiranja pravice do družinske pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 427. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) (1), ki naj bi pod suspenzivnim pogojem omogočal prizadetemu zavarovancu pridobitev pravice po dopolnjeni starosti 45 let in z dosegom starosti 50 let. Sodišče naj ne bi upoštevalo pravil glede štetja rokov, kot jih določata Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) (2) oziroma Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (3). Po drugem odstavku 100. člena ZUP in 111. členu ZPP naj bi se v primeru, ko je rok določen po dnevih, ne všteval dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, pač pa prvi naslednji dan. Tožnica v reviziji navaja še, da so ugotovitve sodišča druge stopnje protispisne, saj je to sodišče v 8. točki obrazložitve navedlo, da je tožnica rojena 30. 9. 1959, v 14. točki pa, da je rojena 1. 10. 1959. 4. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. V predmetni zadevi je treba odgovoriti na vprašanje, ali ima tožnica, ki je na podlagi 3. alineje prvega odstavka 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 1. 1. 2000 (v nadaljevanju ZPIZ) (4) pridobila pravico do družinske pokojnine, ta pa ji je prenehala, pravico znova uveljaviti pravico do družinske pokojnine v skladu z določbami ZPIZ in ZPIZ-1. 7. V zvezi s tem so pomembna naslednja dejstva, ki sta jih ugotovili nižji sodišči. Tožnica je rojena 1. 10. 1959 in je bila ob moževi smrti stara 36 let. Tožnici je bila na podlagi 3. alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ priznana pravica do družinske pokojnine, ker so ji po moževi smrti ostali otroci s pravico do družinske pokojnine po možu, vdova pa je imela do njih dolžnost preživljanja. Ta pravica je tožnici prenehala na dan 30. 9. 2004. 8. Tretji odstavek 72. člena ZPIZ med drugim določa, da v primeru, če vdova, ki pridobi pravico do družinske pokojnine zaradi otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po možu, vdova pa jih je dolžna preživljati, med trajanjem te pravice dopolni 50 let starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50. letom, toda po dopolnjenem 45. letu, pa jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti.

9. Tožnica na dan prenehanja pravice do družinske pokojnine nesporno ni dopolnila 50 let prav tako pa, v nasprotju z revizijskimi navedbami, tudi (še) ni dopolnila 45 let. Revizijske navedbe v zvezi z načinom štetja rokov so v predmetni zadevi nerelavantne, saj ne gre za vprašanje, kdaj se izteče določen rok, ker določba 72. člena ZPIZ ne vsebuje roka. Gre za vprašanje, kdaj je nastopilo določeno dejstvo oziroma kdaj je tožnica dopolnila starost 45 let. Glede na to, da je tožnica rojena 1. 10. 1959 je dopolnila 45 let šele 1. 10. 2004 in nič prej. Zakon izrecno pravi „po dopolnjenem 45. letu starosti.“ Ker ji je pravica do družinske pokojnine prenehala 30. 9. 2004, na dan 1. 10. 2004, ko je dopolnila 45 let, te pravice ni (več) imela, zato ni upravičena do ponovnega uveljavljanja te pravice ob dopolnitvi 50 let na podlagi drugega stavka tretjega odstavka 72. člena ZPIZ.

10. V delu, kjer je sodišče druge stopnje v obrazložitvi zapisalo, da je tožnica rojena 30. 9. 1959, gre za očitno pisno pomoto. To je razvidno tudi iz 11. točke obrazložitve, kjer je sodišče druge stopnje pravilno navedlo, da je tožnica rojena 1. 10. 1959. 11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadaljnji.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 80/1999 in nadaljnji.

Op. št. (3): Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji.

Op. št. (4): Ur. l. RS, št. 12/1992 in nadaljnji.