Jedro

Ker tožnik ni izkazal, da bi z delavko sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma o delu, je inšpekcijski organ pravilno ocenil, da je delavka pri tožniku opravljala delo brez ustrezne pravne podlage.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku do odprave nepravilnosti prepovedal opravljanje delovnega procesa najdeni osebi A.A. na pisarniških delih pri računalniku, v tožnikovih delovnih prostorih na naslovu …, ker je imenovani osebi, zaposleni za poln delovni čas pri drugem delodajalcu, dne 21. 5. 2012 omogočil navedeno delo brez ustrezne pravne podlage, ne da bi z njo sklenil pogodbo o zaposlitvi in jo prijavil v socialno zavarovanje ter hkrati odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve te odločbe. V svoji obrazložitvi navaja, da sta bila dne 21. 5. 2012 opravljena dva izredna inšpekcijska pregleda na podlagi prijavljene lokacije skupnega sedeža podjetij na naslovu …. Na tožnikovi lokaciji je bila, v ločenih delovnih prostorih od preostale nadzorovane družbe, v pisarni na pisarniških delih pri računalniku najdena A.A., sicer zaposlena pri drugem delodajalcu, B.B. s.p., kar je bilo ugotovljeno ob nadaljevanju inšpekcijskega pregleda dne 1. 6. 2012, ko je tožnik preko pooblaščenca zanjo predložil le obrazec M1/M2, iz katerega je razvidno, da je imenovana oseba za poln delovni čas zavarovana pri drugem delodajalcu na delovnem mestu administratorke od dne 1. 3. 2011 dalje, ni pa predložil nobene druge dokumentacije. Po identifikaciji in izjavi imenovane delavke kritičnega dne nadzora je le-ta kot pomočnica zaposlena v administraciji pri tožniku. V času nadaljevanja inšpekcijskega pregleda dne 1. 6. 2012 je pooblaščenec tožnika, C.C. (skupaj popisan v isti pisarni) za imenovano osebo dejal, da samo občasno pomaga, saj je po poklicu profesorica nemščine in za tožnika uredi kakšen prevod in to brezplačno in da zanjo nima kakšne druge pravne dokumentacije. Zato je bil tožniku na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 17. člena, v zvezi s prvim odstavkom 18. člena Zakona o inšpekciji dela (ZID) najprej ustno, nato pa tudi pisno izrečen ukrep, kot izhaja iz izreka te odločbe. Tožnik bo ugotovljeno nepravilnost odpravil tako, da bo z imenovano osebo sklenil pogodbo o zaposlitvi in jo prijavil v zavarovanje ali pa bo prenehal z njenim zaposlovanjem. V primeru, da bodo pri tožniku več kot dvakrat v 6-mesecih ali večkrat v daljšem časovnem obdobju ugotovljene kršitve iz 17. člena ZID, ima inšpektor po določbi 21. člena ZID možnost izdati odločbo, s katero bo delodajalcu prepovedal opravljanje delovnega procesa in pristojnemu organu podal predlog za začetek postopka za prenehanje delodajalca, likvidacijo ali stečaj.

Drugostopenjski organ, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je pritožbo tožnika zavrnil. Sklicuje se na 1. člen, 1. in 2. točko 17. člena in 17.a člen ZID. Ugotavlja, da iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu izhaja, da je imenovana oseba dne 21. 5. 2012 pri tožniku opravljala pisarniško delo pri računalniku, čeprav tožnik z njo ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali druge pogodbe in je imenovana oseba izjavila, da je kot pomočnica zaposlena v administraciji pri tožniku. Tožnik je tako omogočil delo imenovani delavki brez ustrezne pravne podlage (pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu). Trditev tožnika, da je ustrezna pravna podlaga za delo imenovane pri tožniku pogodba, sklenjena med tožnikom in B.B. s.p., je brezpredmetna, saj tožnik ni z ničemer dokazal, da gre v konkretnem primeru za opravljanje storitev oziroma za sodelovanje med tožnikom in B.B. s.p. na podlagi pogodbe o delu oziroma pogodbe o poslovnem sodelovanju.

Tožnik vlaga tožbo, s katero navedeno odločitev, kot napačno, izpodbija. Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla izključno na zapisnik o inšpekcijskem nadzorstvu z dne 21. 5. 2012, pri čemer je navedba v zapisniku, da je A.A. po lastni izjavi zaposlena kot pomočnica v administraciji pri tožniku, napačna. Imenovana oseba ni izjavila, da je zaposlena pri tožniku, ampak je pojasnila, da je zaposlena pri B.B. s.p. Očitno je šlo za napako v komunikaciji, ki pa ni bila razčiščena. Tožnik in A.A. pa glede navedene napake v zapisniku nista imela možnosti opozorila, saj z vsebino zapisnika nista bila seznanjena in ga nista podpisala. Da je v v zapisniku prišlo do očitne napake, izhaja tudi iz dejstva, da je v zapisniku navedeno, da naj bi bila A.A. zaposlena pri D.D., čeprav se firma tožnika pravilno glasi E.E. s.p., medtem ko je D.D. d.o.o. druga gospodarska družba. Nesporno je, da se je imenovana oseba v času inšpekcijskega pregleda dne 21. 5. 2012 nahajala v tožnikovih prostorih in tožnik, ki ni bil osebno prisoten ob inšpekcijskem pregledu, dopušča možnost, da je delo opravljala za računalnikom. Dejstvo pa je, da dela ni opravljala za tožnika, ampak za svojega delodajalca B.B. s.p. Imenovana oseba je namreč za poln delovni čas zaposlena pri svojem delodajalcu in zato ne more biti zaposlena še pri tožniku. Zaposlitev pri dveh delodajalcih preko polnega časa sploh ni možna, zato tožnik, tudi če bi hotel, z imenovano ne bi mogel skleniti pogodbe o zaposlitvi, ker je slednja že zaposlena pri B.B. s.p.. Na podlagi Pogodbe o skupnem pristopu pri pridobivanju dela za učinkovito izrabo strojnih kapacitet z dne 1. 8. 2009 se je 6 pogodbenih partnerjev z različnih storitvenih področij (med njimi tudi tožnik in B.B. s.p.) dogovorilo, da bodo iskali delo in si pridobljene posle med seboj razdelili, upoštevajoč dejavnost vsake pogodbene stranke. Posamezni partner v okviru te pogodbe prejme plačilo za opravljeni posel glede na vrednost svojega opravljenega dela v tem poslu in si delo partnerji porazdelijo bodisi z ustnim, bodisi z pisnim dogovorom. Partnerji tudi določijo osebo, ki je vodja gradbišča oziroma koordinator del med izvajalci in naročniki. V primeru posla za podjetje F.F. je to B.B. s.p., ker dobro obvlada nemški jezik in ker je pri njem zaposlena tudi njegova izvenzakonska partnerka A.A., ki prav tako zelo dobro obvlada nemški jezik. Naloga B.B. s. p. v tem poslu je, da vodi kontakt z naročnikom v Avstriji in Nemčiji in urejuje delovno in drugo dokumentacijo v nemškem jeziku za vse delavce, ki opravljajo delo na tem projektu. Osebni podatki za te delavce se vodijo izključno pri tožniku v ustreznih personalnih mapah in zato mora zaposleni delavec pri B.B. s.p. ustrezne podatke pridobiti v poslovnih prostorih tožnika in to delo po naročilu B.B. s.p. opravlja A.A. na tožnikovem računalniku. A.A. ni edina, ki prihaja v tožnikove poslovne prostore, saj v njegove prostore prihaja tudi računovodja, ki za potrebe računovodstva prav tako uporablja tožnikov računalnik, prav tako v tožnikove poslovne prostore prihaja pooblaščeni odvetnik, pri čemer noben od navedenih oseb ni zaposlen pri tožniku, saj opravlja delo zase oziroma za svojega delodajalca. A.A. se je dne 21. 5. 2012 nahajala v tožnikovih prostorih z nalogo prevesti delovno dovoljenje za enega delavca, ki se je drugi dan odpravljal v Avstrijo v podjetje F.F. in je to dovoljenje moral imeti s seboj. Zaradi zaupnosti in varstva osebnih podatkov omenjenega delavca je morala prevod opraviti v tožnikovih poslovnih prostorih, vendar ji je to nalogo zaupal oziroma naložil njen delodajalec B.B. s.p. na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 2. 2011. Ker je pri B.B. s.p. zaposlena A.A. za izvedbo svojih delovnih obveznosti morala opraviti delo v tožnikovih poslovnih prostorih in na njegovem računalniku, to ne more pomeniti, da je delo opravljala brez ustrezne pravne podlage, saj je ustrezna pravna podlaga pogodba o delu po določbah Obligacijskega zakonika, sklenjena med tožnikom in B.B. s.p. Odločba, ki jo je izdal inšpekcijski organ, zato posega v svobodno urejanje obligacijskih razmerij med tožečo stranko in B.B. s.p. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 4. 10. 2012 primarno spremeni tako, da pritožbi ugodi in odločbo prvostopenjskega organa z dne 4. 6. 2012 odpravi, podrejeno pa, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločitev prvostopenjskega organa, s katero je le-ta tožniku prepovedal opravljanje delovnega procesa osebi, ki je bila najdena pri pisarniških delih na tožnikovem računalniku in v tožnikovih delovnih prostorih in je navedeno delo opravljala brez ustrezne pravne podlage.

Iz upravnih spisov izhaja, da je bil pri tožniku dne 21. 5. in dne 1. 6. 2012 opravljen inšpekcijski pregled. O inšpekcijskem pregledu sta bila sestavljena zapisnika in sicer je zapisnik z dne 21. 5. 2012 podpisal tožnik, zapisnik z dne 1. 6. 2012 pa njegov pooblaščenec. Iz zapisnikov je razvidno, da je tožnik dne 21. 5. 2012 na svojem računalniku v svojih delovnih prostorih omogočil delo A.A. brez ustrezne pravne podlage, saj z njo nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu. Kljub pozivu namreč takšne pogodbe za imenovano osebo ni predložil. Po prvem odstavku 17. člena Zakona o inšpekciji dela (ZID) inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo (1. točka), ali če delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti (2. točka). Po določbi prvega odstavka 17. a člena delodajalec nepravilnost iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena odpravi tako, da z delavcem v skladu s predpisi sklene pogodbo o zaposlitvi od dneva, ko je delavec začel opravljati delo in ga prijavi v zavarovanje oziroma da z njim sklene pogodbo o delu in jo pošlje Zavodu za zaposlovanje. Ker tožnik, glede na zgoraj navedeno, ni izkazal, da bi z imenovano osebo sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma o delu, sta po presoji sodišča tako prvostopenjski organ, kot tudi tožena stranka za njim, pravilno ocenila, da je A.A. pri tožniku opravljala navedeno delo brez ustrezne pravne podlage.

Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Tožnik je zapisnik z dne 21. 5. 2012 podpisal brez pripomb, podpis imenovane osebe pa na zapisniku, z ozirom na to, da se je inšpekcijski ogled opravljal pri tožniku, ni potreben. Sklicevanje na pogodbo o delu, sklenjeno med tožnikom in B.B. s. p. in na pogodbo o poslovnem sodelovanju več partnerjev je samo pavšalno in z ničemer izkazano. Sodišče zato ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je prvostopenjski organ tudi pravilno uporabil materialno pravo in tožniku na podlagi prvega odstavka 17. člena ZID pravilno in zakonito izrekel ukrep opravljanja delovnega procesa imenovani osebi do odprave nepravilnosti, to je, dokler tožnik z A.A. ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.