Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, skupna mladoletna otroka dodelilo v varstvo in vzgojo tožencu, določilo stike otrok s tožnico ter tožnici naložilo plačilo preživnine.
2. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo tožničini pritožbi in znižalo višino preživnine, sicer je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o tožničinem dokaznem predlogu za določitev novega izvedenca, pritožbeno sodišče pa je odločilo, da bi morala tožnica po 286.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) to procesno kršitev uveljavljati do konca glavne obravnave. V zvezi s to kršitvijo navaja, da ni enotne sodne prakse glede vprašanja zavrnitve dokaznega predloga in citira sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 464/2006 z dne 21. 11. 2008. 4. V 367.b členu ZPP so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za dopustitev revizije. Predlagatelj mora zatrjevane kršitve opisati natančno in konkretno in tudi izkazati, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki presega okvire konkretne zadeve, ali pa, da je s kršitvijo določb pravdnega postopka prišlo do takšnega posega v temeljna procesna jamstva, da je zaradi tega ogrožena pravna varnost. 5. Tožnica sicer zatrjuje, da je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker na podlagi 286.b člena ZPP ni upoštevalo očitka, da sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za določitev novega izvedenca. Vendar tožnica zgolj z nestrinjanjem z mnenjem izvedenke (da se otroka kljub tožničini primernosti za varstvo in vzgojo dodelita očetu) in s pavšalnimi trditvami, da so ugotovitve izvedenkinega dopolnilnega mnenja v nasprotju z ugotovitvami njenega prvotnega mnenja, ne dosega zakonskih standardov predloga za dopustitev revizije.
6. Prav tako tožnica z navedbo zadeve II Ips 464/2006 z dne 21. 11. 2008 (v kateri je Vrhovno sodišče odločilo, da sodišče ne more zavrniti obrazloženega predloga za zaslišanje izvedenca z utemeljitvijo, da je po njegovi oceni izvedensko mnenje popolno in prepričljivo ali da nadaljnja pojasnila niso potrebna) ni izkazala odstopa od sodne prakse.
7. Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je bilo treba predlog za dopustitev revizije zavrniti.