Jedro

Tožnik je imel na podlagi veljavno vročenega poziva že tekom upravnega postopka možnost podati trditve v tej smeri in obrazložiti svoje stališče. Stranka v upravnem sporu ne sme navajati dejstev in predlagati dokazov, če je imela možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), zato tožnik s temi trditvami, podanimi šele v upravnem sporu, ne more uspeti.

Tožnik torej pozivu organa za BPP za dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč ni sledil in dopolnil vloge za brezplačno pravno pomoč niti mu ni ugovarjal. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tako ostala nepopolna in neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP utemeljeno zavrgel.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper kupca tožnikovega motornega kolesa, zaradi plačila 500,00 EUR.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP tožnika pozval na dopolnitev prošnje. Poslal mu je dopis, naj prošnjo dopolni z dokazilom, da je zadevo poskušal urediti izvensodno, in dokaže, da je dolžnika pozval na plačilo. Hkrati ga je opozoril, da mora svojo prošnjo dopolniti v roku treh dni, sicer bo njegovo prošnjo zavrgel. Tožnik je poziv sodišča prejel 24. 4. 2024. Tožnik prošnje v roku ni dopolnil, zaradi česar je bila njegova prošnja nepopolna in jo je organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgel.

3.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj jo zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja odpravi s stroškovno posledico. Navaja, da poziva ni prejel, zato so navedbe toženke o 24. 4. 2024 vročenem pozivu za predložitev dokazil nepravilne in neresnične. S pozivom ni bil seznanjen, zato toženki ni poslal zahtevanega dokazila. Navaja, da je v prošnji za BPP toženki pojasnil, da je s kupcem 19. 12. 2022 sklenil prodajno pogodbo. Ta je določala plačilo prvega obroka kupnine ob sklenitvi pogodbe (kar mu je kupec plačal), drugi obrok pa je zapadel v mesecu januarju 2023 (ki mu ga kupec ni plačal). Toženki je bilo znano, da je tožnikova terjatev zapadla v plačilo prvi dan po poteku januarja 2023. Tožnik trdi, da pogoj za vložitev tožbe ni, da bi moral zadevo s kupcem poskušati rešiti še izvensodno, tako da bi ga opominjal in pozival na plačilo. Za vložitev tožbe zadošča, da je njegova terjatev zapadla v plačilo. Poziv toženke je bil nepotreben, saj je bila toženka že ob prejemu tožnikove prošnje seznanjena s tem, da je tožnikova terjatev zoper kupca že zapadla v plačilo.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, predložila pa je upravni spis.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita in pravilna odločitev organa za BPP, ki je zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zaradi nepopolne prošnje.

7.Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik prošnjo za BPP vložil 16. 4. 2014. Nato je bil 22. 4. 2024 tožniku poslan poziv, naj zaradi nepopolne prošnje v roku treh dni predloži dokazilo, da je zadevo poskušal urediti izvensodno (dokazilo, da je dolžnika pozval na plačilo). Pozivu je pripeta vročilnica (v sodnem spisu v fotokopiji pod C1), iz katere izhaja, da je bil tožniku poziv osebno vročen 24. 4. 2024. Iz vročilnice je jasno razviden tudi tožnikov podpis.

8.Vročilnica je javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Navedeno dokazno pravilo sicer ni absolutno - dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa mora stranka, ki dokazno informacijo javne listine izpodbija, v ta namen podati določne in z dokazi podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost.

9.Sodišče je tožnika v tem upravnem sporu pozvalo, naj se izjavi o vročilnici, iz katere izhaja ustreznost vročitve pisanja. Tožnik je odgovoril, da je podpis na vročilnici njegov in da je bil očitno v zmoti.

10.Predmetni poziv orana za BPP je bil torej tožniku vročen 24. 4. 2024, kar se je izkazalo za nesporno.

11.Tožnik nadalje (smiselno) zatrjuje, da je bila njegova prošnja popolna že ob vložitvi (ker je njegova terjatev že zapadla) in da pogoj za vložitev tožbe ni, da bi moral že pred vložitvijo tožbe zadevo s kupcem poskušati rešiti še izvensodno.

12.Sodišče je tožnika v tem upravnem sporu pozvalo tudi naj pojasni, ali je nepotrebnost dopolnjevanja prošnje za BPP ugovarjal že pred izdajo izpodbijanega sklepa in, če ne, zakaj ne. Iz tožnikovega odgovora izhaja, da tožnik nepotrebnosti dopolnjevanja prošnje za BPP pred izdajo izpodbijanega sklepa ni ugovarjal, ker je štel, da je njegova prošnja za BPP razumljiva in popolna in ker je bilo toženki že pred izdajo izpodbijanega sklepa znano, da je tožnikova terjatev zapadla.

13.Vendar pa so te navedbe nerelevantne, saj je imel tožnik na podlagi veljavno vročenega poziva že tekom upravnega postopka možnost podati trditve v tej smeri in obrazložiti svoje stališče. Stranka v upravnem sporu ne sme navajati dejstev in predlagati dokazov, če je imela možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), zato tožnik s temi trditvami, podanimi šele v upravnem sporu, ne more uspeti.

14.Tožnik torej pozivu organa za BPP za dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč ni sledil in dopolnil vloge za brezplačno pravno pomoč niti mu ni ugovarjal. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tako ostala nepopolna in neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP utemeljeno zavrgel.

15.Glede na navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zaradi česar je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS- 1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, saj sta obe stranki podali tudi svoje izrecno pisno soglasje, da sodišče v tem upravnem sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

16.Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Vrhovno sodišče RS, VSRS Sklep I Up 123/2024, 22. 5. 2024.