Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da obravnavani predlog za dopustitev revizije nima kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče predlagani vprašanji rešilo nezakonito. Upravno sodišče tožbe namreč ni zavrnilo zato, ker bi pritrdilo toženki, da je bila predlagateljeva prošnja res nepopolna, ampak iz razloga, ker naj bi ugovor, da to ni bila, predstavljal nedovoljeno tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tega razloga in z njim povezane pravilne uporabe tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 pa vprašanji, ki jih v predlogu navede predlagatelj, ne naslavljata, saj se nanašata le na kršitve pravil upravnega postopka glede popolnosti prošnje, katerih obstoja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni vsebinsko ugotavljalo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep, s katerim je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

2.V obrazložitvi je navedlo, da je tožnik z ugovorom, da je bila prošnja tudi brez zahtevanega dokaza popolna, prekludiran na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, saj ga ni uveljavljal v upravnem postopku (ko je prejel dopis za odpravo pomanjkljivosti vloge, ni ugovarjal, da vloga ni nepopolna). Glede na to da je v zvezi s tem pojasnil le, da je menil, da je njegova prošnja popolna in razumljiva ter da je toženka vedela za zapadlost terjatve, njegova pasivnost v upravnem postopku po presoji Upravnega sodišča tudi ni bila upravičena.

3.Zoper to sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem je predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

− Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe ZUP, ko je presodilo, da je v obravnavani zadevi tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nepopolna in neprimerna za obravnavanje, ker tožnik na poziv organa za BPP za dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč svoje vloge ni dopolnil z zahtevanim dokazilom, da je dolžnika pozval na plačilo?

− Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije kršilo pravila upravnega postopka s tem, ko je tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, upoštevajoč njegov spremni dopis, zavrglo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP?

4.Predlagatelj v predlogu zatrjuje neenotnost sodne prakse Upravnega sodišča (izpostavlja odločbe I U 1612/2019, II U 228/2023 in I U 1201/2024) ter vztraja, da bi toženka njegovo prošnjo morala vsebinsko obravnavati.

5.Predlog ni popoln.

6.Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7.Vrhovno sodišče ugotavlja, da obravnavani predlog nima kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče predlagani vprašanji rešilo nezakonito. Upravno sodišče tožbe namreč ni zavrnilo zato, ker bi pritrdilo toženki, da je bila predlagateljeva prošnja res nepopolna, ampak iz razloga, ker naj bi ugovor, da to ni bila, predstavljal nedovoljeno tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. Tega razloga in z njim povezane pravilne uporabe tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 pa vprašanji, ki jih v predlogu navede predlagatelj, ne naslavljata, saj se (enako kot tudi izpostavljene odločbe Upravnega sodišča) nanašata zgolj na kršitve pravil upravnega postopka glede popolnosti prošnje, katerih obstoja Upravno sodišče, kot že pojasnjeno, v izpodbijani sodbi ni vsebinsko ugotavljalo.

8.Predlagani vprašanji torej ne izhajata iz razlogov izpodbijane sodbe, posledično pa predlog nima (in tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj ju je Upravno sodišče rešilo nezakonito. Ker je to ena izmed predpostavk za njegovo popolnost, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Op. št. (1)Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

Op. št. (2)Ta se sicer nanaša na navajanje dejstev in predlaganje dokazov.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.